SPOROČILO V LESU

Matjaž Brojan:
Čarni svet mojih prabesed: dokumenti slovenskega pismenstva v rezbarjeni podobi

Domžale 2015: samozaložba, 119 strani, ISBN 978-961-283-263-6, cena: 19 €

Knjigo sem kupil pri avtorju.

Skoraj dvajset knjig v zadnjih dvajsetih letih. In to ne knjig, ki nastajajo samo (?!) iz navdiha, literarnega talenta in ustvarjalnosti (ne nujno v tem vrstnem redu). Knjig, za katerimi stojijo desetletja raziskovanja, leta zbiranja gradiva, dolga obdobja premlevanja, zamišljenega umeščanja v prostor in čas. Ki nastajajo tako, da oživijo podobe na orumenelih fotografijah, da se intimne dnevniške črke, namenjene samemu sebi, razlijejo vsem nam, da se številke iz bilančnih poročil ugaslih domžalskih podjetij zasvetijo v krajevni zgodovini. In da se ostro dleto zarije v mehki les približno centimeter globoko in izpiše krstno zaobljubo, zapisano v Brižinskih spomenikih.

Matjaž Brojan je v les vrezal Brižinske spomenike (48 lipovih tabel), Celovški (Rateški) rokopis (4 table), Stiški rokopis (23 tabel), del Trubarjevega Abecedariuma, drobce pridig Janeza Svetokriškega, Prešernovo Zdravljico (21 tabel), venetski zapis Osti jarej ter še nekatere izseke najstarejših dokumentov slovenske pisane besede. »Pri rezbarjenju ne gre le za prenos črk s papirja v les, ampak predvsem za modrosti teh starih del, ki jih hkrati, ko rezbarim, pretapljam tudi vase.«, so Matjaževe besede.

Izrezljane plošče lipovega lesa, običajno velike 140 krat 40 do 80 centimetrov, so rezultat domišljenega obrtniško/ustvarjalnega procesa: »Besedilo, ki ga želim izrezljati, najprej razdelim na posamezne odseke, ki jih nato primerno povečam, prerišem na paus papir ter nato z indigo papirjem prenesem na lesene plošče. Sledijo ure in ure reliefnega rezljanja z malimi dleti, nato pa črke še premažem z barvo, da je vse skupaj videti kot original – rjave črke in porumenela podlaga«.

Matjaž, ki je ob branju lesnih letnic dozorel v odličnega rezbarja, svoje delo občasno razstavlja. Kdor je zamudil razstavo v Narodno univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je zamudil veliko. Tisti, ki ga obiskujemo na njegovem domu, imamo možnost božati njegove izbezljanosti v vsej ostri mehkobi. Ni pa mogoče v očeh Steletovega nagrajenca spregledati obžalovanja, da potez, ki v sebi skrivajo najširši razpon duhovne dediščine človeštva, ni mogoče ponotranjiti v pogledih številčnejšega občinstva. Zato je – ob poudarjenem spletnem, virtualnem svetu – knjiga nedvomno prava izbira za takšno posredovanje.

Brojanova knjiga je knjiga iz vrhunskega razreda za vsak dom. S to knjigo vsi postajamo »nagrajenci usode, priviligiranci med vsemi, ki bi se lahko podali v svet« besed, sporočil in misli iz davnine za sedanjost. Matjaževa knjiga nam omogoča, da lahko v del izjemne dediščine slovenstva pogledamo kadarkoli in kjerkoli. Vsakdanje, a vendar čarobno.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !