GORNIŠKI NASVETI ZA ZAČETNIKE

Tura se nikoli ne začne šele ob vznožju hriba, ampak že nekaj dni prej, ko smo še doma. Izbira cilja in poti, po katerih se bomo vzpeli na vrh in z njega varno sestopili v dolino, je najpomembnejša odločitev, ki jo opravimo že doma.


Dve poti in neskončno brezpotje.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Pred odhodom si pripravimo še skico ture: iz vodnika prepišemo opis poti, narišemo potek in označimo čas, ki ga bomo potrebovali in si zabeležimo še nekatere podatke (vremenska napoved, telefon policije, vozni red avtobusa…). Najbolje je, da kopijo skice ture damo tudi svojcem oz. prijateljem. Natančno jim tudi povejmo, kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati.


Priprava, izvedba in analiza: mozaik gorništva. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za turo si izberimo primernega sopotnika/tovariša, saj je samohodstvo po gorah zelo tvegano in že ob manjših poškodbah lahko usodno. Tovariška pomoč v gorah ostaja eden izmed najpomembnejših temeljev sodobnega gorništva.


Varnostna razdalja omogoča vzdrževanje lastnega tempa v skupini. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kako hitro hodimo, je odvisno od naše kondicije, strmine in razgibanosti poti. Za hojo po ravnem velja, da v eni uri premagamo razdaljo dobrih 5 km. Pri vzponu premagamo v istem času približno 300 višinskih metrov, pri sestopu pa smo za polovico hitrejši, tako da se v eni uri spustimo tudi za več kot 450 m.


Površje, ki kriči gorniške zgodbe. In molči gorniško prevzetnost. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri zahtevnih in zelo zahtevnih poteh plezamo, zato uporabljamo pravilo treh opornih točk: to pomeni, da z obema nogama trdno stojimo, imamo tudi dober oprimek za eno roko, s prosto roko pa iščemo naslednji oprimek. Vse oprimke, stope in žično vrv vedno preverimo, preden jih obremenimo!


Če je korak črka A gorniške abecede, kaj je potem črka B? (Ne, to ni naritnik.) (Fotografija: Borut Peršolja)

Med gorniki velja, da vse kar prinesemo s seboj v gore, tudi odnesemo v dolino. Za smeti imamo zato v nahrbtniku vedno posebno vrečko, katere vsebino razvrščeno odvržemo v smetnjak v dolini.


Čigave sledi vidimo na fotografiji? Ledeniško zglajeno (mutonirano površje), ki obiskovalce enostavno vodi za svetom. (Fotografija: Borut Peršolja)

O tem, da so čevlji najpomembnejši del osebne opreme vsakega obiskovalca gora, ni dvoma. Za varno in udobno hojo naj bodo dovolj veliki, visoki, segajo naj čez gleženj, podplati naj bodo iz narezane gume, da nam pri hoji ne drsi. In da z njimi kar najbolje tipamo nagubano obličje gore.

Priporočljivo je, da goro prvič otipljemo na zemljevidu. Dotik roke in zemljevida je tista nevidna vez, ki nas zbliža in nam goro predstavi v vsej gorniški spoštljivosti in veličini.


Branje zemljevida: klasična analognost, ki jo digitalna GPS, ne more nadomestiti v popolnosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Nahrbtnik si prilagodimo tako, da ne igra vloge naritnika, temveč nas s svojo enakomerno porazdeljeno težo krepi v čistem naporu.


Izkušnje drugih so najcenejše. (Fotografija: Borut Peršolja)

Nasprotje idilični podobi gora je vtis, ki ga dobimo ob listanju najnovejših turističnih prospektov. Gore v njih nastopajo kot veličastne kulise velikega zabaviščnega parka ali športnega štadiona z žičnicami, helikopterji in glasno glasbo.


Gorniško znanje: dosledno upoštevanje naučenega ob sproščeni intuiciji. (Fotografija: Borut Peršolja)

Lepo porjaveli milijoni obiskovalcev sproščeno ližejo ogromne hotelske sladolede in previdno božajo vijolične Milkine krave. Tako predstavljene gore so zavite v topel šal in pokrite z modnimi sončnimi očali, ki jih varujejo pred vsakršnimi vplivi. Človek je predstavljen kot vsemogočen gospodar gorske narave, ki mu le ob vremenskih ujmah ubeži izpod strogega nadzora.


Vse je bilo že povedano. In vse je lahko doživeto na novo. (Fotografija: Borut Peršolja)

Ta pogled naj nas ne zavede: do narave se vedno in povsod obnašajmo prijazno, spoštljivo in odgovorno. Dopustimo, da gredo z gora z nami jasni spomini in čiste izkušnje.


Nič ni stalnega, razen spreminjanja. Absolutne varnosti v gorah ni. (Fotografija: Borut Peršolja)

Naravi, pa naj bo ta zadaj za domačo hišo ali v bližnjem hribovju, se pridruži v razigranosti, sprostitvi in učenju pozabljenih veščin.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !