GORNIŠKI NASVETI ZA STAREJŠE HRIBOLAZCE

Hoja je osnovni način človekovega gibanja, je učinkovita, osvežilna in krepilna gibalna dejavnost. S hojo se je mogoče ukvarjati vse leto, je najcenejša športno rekreativna dejavnost na prostem. S hojo se je mogoče ukvarjati v vseh življenjskih obdobjih in celo v visoki starosti, saj ohranja vitalnost organov in organizma kot celote.


Dobra priprava in ustrezen izbor cilja sta temelja vsake kakovostne gorniške dejavnosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za hojo nikoli ni prepozno, hoditi je mogoče povsod, domala ob vsakem času, sam ali z družbo. Za kakovostno gibanje v gorah, ki se večinoma odvija v prostem času ob koncu tedna, je pomembna tudi redna vadba oziroma trening med tednom. Z vajami v dolini prilagodimo organizem za napore v gorah.


S hojo se je mogoče ukvarjati v vseh življenjskih obdobjih. (Fotografija: Borut Peršolja)

V gore se vsako leto odpravlja vedno več telesno premalo pripravljenih in starejših ljudi. Analize vzrokov gorskih nesreč tudi v Sloveniji kažejo, da se povečuje število tistih gorskih nesreč, ki so povezane z boleznimi ali bolezenskimi stanji, ki jih obiskovalci »prinesemo« v gore in ki lahko ob naporni gorniški dejavnosti ogrožajo naše zdravje in življenje. Gore so območje, kjer ni takojšnje zdravniške oskrbe, zato moramo za svoje zdravje storiti kar največ sami.


V gorskem svetu se lahko pokažejo bolezni srca in ožilja, za katere obiskovalec gora dotlej sploh ni vedel. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri tem še posebej izstopajo bolezni srca, ki – kot kažejo podatki – že predstavljajo največji dejavnik tveganja v gorah, saj zaradi srčne kapi vsako leto v slovenskih gorah umre od 4 do 8 ljudi. Med obiskovalci gora, ki so se smrtno ponesrečili ob izvajanju gorniške dejavnosti, je kar polovica primerov srčne kapi.


Za kakovostno gibanje v gorah je pomembna tudi redna vsakodnevna vadba. (Fotografija: Borut Peršolja)

V gorskem svetu, pri izjemnih vremenskih razmerah, pri redkejšem zraku (pa čeprav je nadmorska višina samo okrog 2000 metrov) se lahko pokažejo bolezni srca in ožilja, za katere obiskovalec gora dotlej sploh ni vedel. Številni med njimi se do takrat nikoli niso pritoževali nad tovrstnimi zdravstvenimi težavami in zato tudi nikoli niso bili pri zdravniku. Pogostnost sprememb na ožilju pri ljudeh, starih nad 40 let, je glavni vzrok za srčne kapi v gorah. Problematično je, da komajda kdo sluti, da je z njegovim srcem kaj narobe. Zato v gorah pogosto umirajo navidez popolnoma zdravi ljudje.

Dobra priprava in ustrezen izbor cilja pomeni, da naj se starejši in bolniki s kroničnimi ter srčnimi boleznimi, pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah, odpovedo hoji v visokogorje.


Izogibajmo se vročemu in soparnemu vremenu. (Fotografija: Borut Peršolja)

V gore naj ne hodijo sami, privoščijo naj si krajše in lažje izlete v bližini domačega kraja ali v alpskem hribovju, nikakor pa ne daljših in napornejših pohodov ali tur.


Ob naporu zagotovimo nadomeščanje izgubljene tekočine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izogibajo naj se vročemu in soparnemu vremenu, ob naporih pa naj zagotovijo nadomeščanje izgubljene tekočine. Glede oblike in intenzivnosti gorniške aktivnosti naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, držijo naj se njegovih navodil, s seboj pa naj nosijo zdravila. Ni odveč tudi obnoviti ali izboljšati vedenje o dajanju prve pomoči, kar zlasti velja tudi za svojce in gorniške tovariše.


Glede oblike in intenzivnosti gorniške aktivnosti se je pametno posvetovati s svojim zdravnikom. (Fotografija: Borut Peršolja)

S svojim stanjem naj na vodenih turah seznanijo vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika. Ob daljših pohodih in turah naj se vodnik ob vednosti bolnika posvetuje z njegovim zdravnikom.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.


Največ resnice je v tleh, pod nogami. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !