VEN V VSAKEM VREMENU


Ciciban november 2007: pesmica Dež Lili Novy, pripravil Borut Peršolja, ilustriral Peter Škerl.

VREME JE LAHKO SONČNO, OBLAČNO, VETROVNO ALI DEŽEVNO.* NE GLEDE NA VREME SE LAHKO VEDNO ODPRAVIMO V NARAVO IN JO SPOZNAVAMO TER RAZISKUJEMO.

Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Ciciban novembra 2007. Kasneje je bil še večkrat poobjavljen, zadnjič v spletni aprilski izdaji leta 2015: Naš ljubi Ciciban je spet tu!

Ven v vsakem vremenu
V naravi ni nič stalnega – razen spreminjanja. Z izleti na najboljši način spoznavamo in raziskujemo te spremembe, kar pomeni vsakokrat znova pristen stik z naravo.

S sprehodi za najmlajše, izleti in pohodi za osnovnošolce ter turami in turnimi smuki za že izurjene mladostnike spodbujajmo obiskovanje narave: gozdov in polj, hribov in gora … Dejavnosti v naravi načrtujmo vse leto in tako skrbimo za stalno in redno športno aktivnost.

Tudi nesončno vreme je »lepo vreme«
Doma naj nas ne zadrži vreme, ki ni sončno. Oblačnost, veter, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V številnih delih sveta padavin ni ali pa jih je zelo malo, v Sloveniji pa imamo od 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot vsakdanjega in neobremenjujočega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti je navajanje na različne vremenske razmere pomembno, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi.

Taborjenje pod šotorom, ki je zelo razširjena in priljubljena gorniška ter taborniška dejavnost, je lahko eden od vrhuncev počitniškega dogajanja mladih. Med desetdnevnim šotorjenjem bomo zagotovo deležni tudi kakšne mokre pošiljke z neba. Če bomo med letom vse dejavnosti v naravi izvajali samo v idealnih razmerah, bomo med daljšim deževjem imeli z organizacijo življenja in vzdrževanjem dobrega razpoloženja veliko težav.

Zato se čim bolj pogosto odpravimo v naravo, tudi v dežju, megli, snegu z dežnikom v roki. Kadar nas planinska pot vodi po širokem gozdnem kolovozu in lahko dežnik uporabljamo brez težav, naj bo naš vmesni cilj (končni cilj je vedno varna vrnitev domov!) toplo zakurjena planinska koča; bližnji vrh pa pustimo za drugič. Če je izbrani izlet za dane razmere prezahteven, ostanimo v dolini in si oglejmo izvir reke, osamljeni balvan ali kakšno suho znamenitost – kraško jamo, muzej ali knjižnico … Lahko pa se odpravimo samo na krajši sprehod v okolico domačega kraja. Otrokom je treba podrediti vse dejavnosti v naravi!


Ciciban november 2007: pripravil Borut Peršolja, ilustrirala Erika Omerzel Vujič.

VREME JE NAGAJIVO, KADAR MOČNO SIJE SONCE, PIHA MRZEL VETER, PADAJO DEŽNE KAPLJE ALI POPLESAVAJO SNEŽINKE. SPREMINJANJE NARAVE LAHKO OPAZUJEMO VSAK DAN IN CELO LETO. LAHKO SMO ZADOVOLJNI, DA ŽIVIMO V DRŽAVI, KJER VSAJ ENKRAT NA TEDEN DEŽUJE IN KJER POZIMI SNEŽI. V ŠTEVILNIH DELIH SVETA JE PADAVIN ZELO MALO IN IMAJO PUŠČAVSKO PODNEBJE.

OBLEČEMO SE VREMENU PRIMERNO, S SEBOJ PA VZEMEMO REZERVNA OBLAČILA, KI JIH ZAŠČITIMO PRED VLAGO. REZERVNE STVARI VZAMEMO S SEBOJ VEDNO, ŠE ZLASTI PA TAKRAT, KO SE KAM ODPRAVLJAMO ZA VEČ DNI.

Dobro se pripravimo
Pomembno je, da smo na dejavnosti v mrzli, vetrovni ali mokri naravi dobro pripravljeni – z vidika znanja, izkušenj, telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, opreme in izbire cilja. Cilj v celoti prilagodimo temperaturnim in padavinskim razmeram, izbiro poti in cilja pa določa varnost. Zapomnimo si, da je dežnik učinkovit pripomoček za zaščito pred dežjem, hkrati pa tudi jasen in nedvoumen mejnik zahtevnosti oz. varnosti. Dokler ga lahko uporabljamo, je gibanje varno. Če pa roke potrebujemo za oprijemanje ali pa nam veter dežnik puli iz rok, je to znak, da se moramo obrniti.

Tik pred odhodom od doma preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved, vsekakor pa si ne privoščimo podcenjevanja razmer v naravi. Med gibanjem v naravi stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo potek izleta oziroma sprehoda. Nenadne spremembe vremena so redkejše, kot na splošno mislimo. Če smo nanje pripravljeni, je lahko izlet še dodatno obogaten z zanimivim doživetjem. Kadar pa se razvijejo nevihtni oblaki, se moramo nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.


Ciciban november 2007: pripravil Borut Peršolja, ilustriral Peter Škerl.

V MEGLI IN DEŽJU SE RAZMERE ZA HOJO ZELO SPREMENIJO. ČE POTI NE POZNAMO DOVOLJ DOBRO, POTEM SE RAJE OBRNIMO V DOLINO. LAHKO SI OGLEDAMO KRAŠKO JAMO, OBIŠČIMO MUZEJ ALI SE POTEPAJMO PO MESTU.

ŽE DOMA SE SEZNANIMO Z VREMENSKO NAPOVEDJO IN VREME VES ČAS OPAZUJMO. NENADNE SPREMEMBE SO REDKE, A NANJE MORAMO BITI PRIPRAVLJENI. V NAHRBTNIKU IMEJMO VEDNO REZERVNA OBLAČILA V PLASTIČNI VREČKI.

DEŽNIK JE UČINKOVITA ZAŠČITA PRED DEŽJEM. IN NE SAMO TO. PLANINCI PRAVIJO, DA JE GIBANJE VARNO, KJER NA POTEH LAHKO UPORABLJAMO DEŽNIK BREZ TEŽAV, SAJ ROK NE POTREBUJEMO ZA OPRIJEMANJE. ČE PA ROKE POTREBUJEMO ZA OPRIJEMANJE ALI PA NAM VETER DEŽNIK PULI IZ ROK, JE TO ZNAK, DA SE MORAMO OBRNITI.

Spoštujmo naravo
Čeprav velja hoja za dejavnost, ki je prijazna do narave, se ob njej lahko pojavijo tudi problemi, povezani z obremenitvijo podlage. Pri vzponu odrasel človek obremeni podlago z okrog 40 kPa ali 4 N/cm2. Ob stalnih obremenitvah se v daljšem obdobju spremeni sestava tal, posledica pa je zbitost in neporaščenost tal. Na takšnih tleh – podobno je tudi ob odjugi ali ob namočenosti zaradi dlje časa trajajočih padavin – se pojavi vodna erozija, ki poteka v treh stopnjah: ločevanje delcev prsti, njihovo prenašanje in odlaganje. Ločevanje delcev povzročajo dežne kaplje, ki priletijo na gola tla, ob nagnjeni podlagi pa zaradi svoje mase in hitrosti enako vlogo opravlja tekoča voda. V kateri obliki (ploskovno, žlebičasto ali jarkovno) se bo vodna erozija razvijala, ni več bistveno. Bistveno je dejstvo, da je naravno ravnotežje porušeno, razdiralni erozijski proces pa dobi prosto pot. Erozijsko žarišče je težko zajeziti, vzpostaviti prvotno stanje pa skoraj nemogoče. Zato se pri gibanju držimo obstoječih poti, kar je najboljša preventiva. Poti si ne skrajšujmo z nevarnimi bližnjicami, spoštujmo naravo in ravnajmo kot njeni varuhi.

Slabega vremena ni!
Če bomo naravo doživljali v vsakem vremenu, bomo ugotovili, da slabega vremena v naravi ni. »Slabo vreme« smo si izmislili zaradi udobja, pomanjkljivega znanja, izkušenj in neustrezne opreme. Deževni dnevi nas na telesni in čustveni ravni vodijo v sozvočje z naravo, saj ustvarjajo tiho, zamišljeno razpoloženje. Omogočajo nam, da začutimo pogosto spregledane lastnosti narave in da ob tem spoznavamo, kako narava vpliva na človeka. Deževni dnevi so lahko prav tako zabavni kot suhi, saj že čofotanje po lužah prinaša veliko zadovoljstva. Thoreau zato prepričljivo pravi, da »ni pol toliko pomembno vedeti kot čutiti« in ob opazovanju vremena ter doživljanju narave bomo lažje postali ljudje z optimizmom in vedrim izrazom na licih.

DEŽ PREOBRAŽA. OMEHČA OZADJE IN S SVOJO ENOBARVNO PALETO ZABRIŠE NEBO. ZA SEBOJ PUŠČA MEHKOBO – SIJOČ ODSEV MOKRO LESKETAJOČE SE KAMNITE POTI, TREPETAJOČO KAPLJICO VODE NA LISTU, NIZ VODNIH BISEROV NA PAJČEVNI.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Vreme je v naravi doma vse leto:
1. Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki zelo pripomore k varno izpeljani turi. Pri izbiri upoštevajte svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.
2. Tik pred odhodom preverite najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet in jo tudi upoštevajte.
3. V nahrbtniku naj bodo vedno rokavice, kapa, vetrovka, rezervna oblačila in zavitek prve pomoči z zaščitno (astronavtsko) folijo.
4. Turo začnite dovolj zgodaj, da se izognete poletnim nevihtam, zgodnjemu mraku pozimi ali naglici ob vrnitvi v dolino.
5. Med turo stalno spremljajte razvoj vremena in mu prilagodite njen potek. Na začetku poti si odgovorite na vprašanje: ali se vremenska napoved ujema z dejanskim stanjem. Če so vremenske razmere v dolini slabe, bodo višje na pobočju še slabše.
6. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se nemudoma umaknite z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
7. Izogibajte se bližnjic, spoštujte naravo in ravnajte kot njeni varuhi.
8. Ko ste na vrhu, je pred vami še več kot polovica poti. Cilj ture je varna vrnitev domov in ne osvojitev vrha.

MAVRICA NASTANE TAKRAT, KO NA NEBU VIDIMO SONCE, HKRATI PA ŠE VEDNO DEŽUJE. POJAVI SE V TRENUTKU, KO SONCE PRODRE SKOZI OBLAK IN OBSIJE DEŽNE KAPLJICE. MAVRICO VIDIMO, ČE SONCE SIJE ZA NAŠIM HRBTOM, ZATO JO DOPOLDAN VIDIMO NA ZAHODU, POPOLDAN PA NA VZHODU.

***

Uganka:
Kadar je lepo, v kotu čepi.
Kadar je grdo pa okrog leti. Kaj je to? – Vreme in dežnik.

Vremenska poročila

Ta vremenska poročila
nič kaj niso uganila
kakšno vreme jutri bo,
al bo lepo, al grdo.

Žabe kvakajo veselo,
jutri bo pa sonce grelo.
Če pa kvakajo grdo,
kot iz škafa lilo bo.

Če bo jutri sonce grelo,
v gore pojdemo veselo.
Če pa jutri lilo bo,
pojdemo nazaj domov.


(Fotografija: Borut Peršolja)

*Zaradi gospodarskih dejavnosti in udobja, ljudje ponavadi vreme opisujemo kot lepo ali slabo. Če bomo naravo doživljali v vsakem vremenu, bomo ugotovili, da slabega vremena ni. Bolj kot slabo vreme nam nagajajo pomanjkljivo znanje, slabe izkušnje in neprimerna oprema.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “VEN V VSAKEM VREMENU”

  1. [...] je bil prvič objavljen v reviji Ciciban novembra 2007. Kasneje je bil še večkrat poobjavljen, zadnjič v spletni [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !