NOVINA, PUHEC IN SRENEC


Ni kristal, niti snežinka. Je pa sonce, ki preobraža. Ljudi in naravo. (Fotografija: Borut Peršolja)

Včeraj so izšli sestrski razgledi, Šolski razgledi, pod taktirko iskreno pozorne urednice Lučke Lešnik. V njem pa moj beli članek.


Poprh, ki bogati pokrajino. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Zunaj sneži. Vztrajno pada, z vetrom naletava. Silovito sneguje, sipa in mete. Pokrajina se belo zasnežuje, zakriva, prekriva. Malo pojenjuje, vendar ob koncu prvega odmetavanja spet začenja drobiti. Nebo se trga, cefra in brezoblično razkraja. Vejavica se pripiha okrog hišnega vogala.

Inuiti uporabljajo okoli 200 različnih imen za snežno belino. Besede označujejo barvni ton in prvinsko sestavo zasnežene pokrajine, ki hrska, ječi ali plove pod nogami. Tudi slovenski jezik premore veliko spomina, ki je bil pregažen v stoletjih spoznavanja domače pokrajine.


Zdrobljena zmes, ki briše vrzeli v pokrajini. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zastrugi, izpisani z britvijo vetra. (Fotografija: Borut Peršolja)

Človek je moral zaradi boljše predstave o njej, lažjega gibanja ter medsebojnega sporazumevanja, razviti učinkovit sistem razvedenja. V njem živijo tudi pojmi, ki so največkrat nastali z “opredeljevanjem pojma po imenu in imena po pojmu”. Potrebo po poimenovanju je gnala človekova dejavnost, najsibo to naseljevanje, gospodarjenje ali raziskovanje pokrajine. S poimenovanjem si je človek pokrajino predstavil in približal, postala je njegov življenjski prostor. Za večino stvari, ki so ga obdajale, je izbral imena domačin – pastir, poljedelec, ki je po mnenju Badjure »natančen, zelo bistroumen opazovalec narave, obdarjen s tenkim čutom za izražanje raznovrstnih oblik in pisanosti površinske odeje našega sveta«.


Zlitost bele, ki je modra in modre, ki je bela. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

V hladu se paleta mavričnih barv zgosti v bleščečo belino in najdaljši letni čas se strne v intenzivnost kratkega dneva.

Sneg in mraz zabrišeta sledi in vsako leto pripravita nov, nedotaknjen mrzel oklep. Ostrina robov zareže v drznost.

Čigave podobe izrisujejo poteze snežnega slikarja? Se odtisi dlani in stopal bajeslovnih bitij res merijo z gazjo človeka?

Deviškost površja eksplodira v vsej svoji nagonski sili: potegniti smučino, izplezati smer in se podpisati pod mojstrovino.


Vse je tukaj: rojstvo, življenje in smrt. (Fotografija: Borut Peršolja)


Trener plesa snežink, prelagalec ledenih biserov v skrite kotičke. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kljubovanje in minljivost: dva konca iste naveze, ki išče, kar ni bilo izgubljeno in ljubi, kar ne more roditi sadu ljubezni.

Brati znamo praktično vsi. Razumeti prebrano, pa je vrlina odgovornega, ki hrabrost dokazuje z umikom.

Upreti se izzivu je vihar, ki ga bojujeta želja po pustolovščini in preudarnosti. En sam korak nas zdrsne na oblak dokončnosti.

Razgibanost površja, preobražena podlaga in raznoterost občutkov klešejo človeka, dokler ne ostane zgolj veliko srce.

Videti jasen cilj v daljavi in v polnosti razumeti zastrug pod nogami je intelektualna širina, ki v dolini ostaja nerazumljena.

Čeprav gore ne vračajo zaljubljenosti, jih vseeno ljubimo. Dragocena izkušnja, ki trdneje poveže bitji, ki jima je podarjena prihodnost.

Starka zima spokojno uživa zasluženi počitek. Pod površjem pa radoživi življenjski sokovi čakajo na nevidni sprožilec rasti.


Odzivanja – fotka na naslovnici priloge Šolskih razgledov. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Gnílec, klóža, skórja, kôsem, napháni sneg, zeleni snég, žívi snég. Izoblikujejo ga drobljenje, zrnjenje, okrogljenje, sreženje, srenjenje. Snežni kristali imajo obliko ploščice, zvezdice, dendritov, stebričkov, tulcov, ježkov, ročk, spačkov … Slovarska definicija pravi, da so sneg padajoči ali že odloženi delci ledu iz ozračja, ki nastanejo pretežno z neposrednim prehodom vodne pare v trdno snov.


Vsega je kriva ona, snežna kraljica: Zima. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vso zapletenost strokovnega predalčkanja pa otroške oči razširijo v igro. Kepa, snežak, sankanje, smučanje. Vse se zlije v darežljivo zimo, ki obeta rodovitno pomlad, razgibano poletje in uglašeno jesen. Zato imam rad zimo.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.


Harmonija, ki navdihuje. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “NOVINA, PUHEC IN SRENEC”

  1. [...] in odgovorna urednica Lučka Lešnik mi je v kratkem času že drugič na široko odprla časopisni okvir. Pravzaprav ga je širokosrčno odprla – upam, da [...]

  2. [...] imamo malo slovenskih besed za sneg. Škripavček je ena od tistih, ki je zelo povedna. (Fotografija: Borut [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !