S PLEHOM IN DUŠO ZAŠČITEN VRH

V torek, 10. februarja 2015, je bil ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale na sporedu dokumentarni film ALJAŽEV STOLP “Ta pleh ima dušo”.


Vabilo na dogodek. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po ogledu je sledil pogovor z ustvarjalcem filma o zgodovini, ohranitvi in rekonstrukciji enega od najpomembnejših narodovih simbolov (predhodno napovedani Tine Marenče je svojo odsotnost opravičil).

***

ALJAŽEV STOLP / TA PLEH IMA DUŠO / 52 min / 2014
Produkcijska skupina Mangart v koprodukciji s TV SLO

REŽIJA: VOJKO ANZELJC
SCENARIJ: IZTOK LEMAJIČ, VOJKO ANZELJC, GORAZD LEMAJIČ
DIREKTOR FOTOGRAFIJE: ROŽLE BREGAR
AVTOR GLASBE: JANEZ DOVČ
PRODUCENT: SAŠO KOLARIČ


Dvodnevni privid. (zaslonska slika filma)

***

Gost pogovora je bil konservator/restavrator mag. Gorazd Lemajič (letnik 1959), sicer vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje Narodnega muzeja Slovenije, v primeru plehnate duše pa idejni vodja, soscenarist in pripovedovalec/igralec v dokumentarnem filmu. Starejši mladinci se ga bodo spomnili kot legendarnega Pipija v mladinski nadaljevanki Odprava zelenega zmaja, ki je bila posneta leta 1976 (režiser Staš Potočnik) po pisni predlogi Slavka Pregla.


Gorazd Lemajič. (Fotografija: Borut Peršolja)

Na povabilo Mestnega kina Domžale sem ga spraševal:
- Od kje ideja – v dobi vse splošne digitalizacije, skeniranja, 3 D tiskalnikov in več razsežnostnih modelov – da se kos za kosom izdela replika originala?
- Kaj je Aljaž postavil na vrhu – kočo, avtorsko umetniško delo, Faradayevo kletko ali stražni stolp ter zakaj ni postavil križa?
- Ali originalni stolp sodi v muzejsko dolino?
- Ali se zima v gorah začenja januarja in če je cepin predpisan pripomoček za konzervatorska opravila?
- Kaj v filmski govorici pomeni helikopterski odlet stolpa v dolino?
- Ali se spodobi, da Aljaža imenujemo tudi kot prvega onesnaževalca slovenskih gora?

Seveda je bilo vprašanj še več, zato predlagam, da si pogledate posnetek, ki ga je Miro Pivar pripravil za Domzalec.si:
YouTube slika preogleda

***
Odlok o razglasitvi
Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena (05.10.1999) določa: »Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 m visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije.«


Jakob Aljaž, triglavski župnik. (zaslonska slika filma)

Aljaž je leta 1895 za 16 m2 veliko zemljišče na vrhu Triglava plačal en goldinar, kar je bilo na trgu dovolj za 50 jajc (danes za primerjavo: cena za 10 jajc 1,6 € x 5 = 8€), 10 litrov mleka (danes za primerjavo: cena za 1 l mleka 0,71 € x 10 = 7,1 €), zanj si dobil celo 4 golobe. Ne poznam podatka*, koliko je Aljaža stala izdelava stolpa, Gorazd Lemanič je povedal, da je njih stal okrog 4000 €. (* Elizabeta Gradnik iz Slovenskega planinskega muzeja me je spomnila, da Aljaž omenja znesek 300 goldinarjev. To bi bilo danes približno 480 evrov.)


V filmu nastopa tudi Vinko Dimec iz Domžal (drugi z leve). (zaslonska slika filma)

Jože Dobnik je Aljažev stolp v Vodniku po planinskih kočah v Sloveniji uvrstil med nje, saj po definiciji nudi obiskovalcem gora zlasti zavetje, prenočišče (v začetnem obdobju pa tudi pijačo). PZS Aljaževega stolpa nima na svojem seznamu koč, čeprav se tam tudi vsi bivaki (očitno se mu je PZS dokončno odpovedala).

Jakob Aljaž (1845–1927) je bil duhovnik, rojen je bil v Avstro-Ogrski monarhiji, na Dovje je prišel leta 1889. V času, ko je Aljaž snoval in uresničil stolp, so na številnih vrhovih že stali križi (spomnimo se Staničevega podviga na Velikem Kleku leta 1800: »Na vrhu Velikega Kleka je kot prvi planinski obiskovalec poleg najetih tesarjev, ki so tam pravkar postavili križ, prislonil obenj smrekovo deblo s prisekanimi vejami, in splezal nanjo do vrha.«).


Utrinek s projekcije. (Fotografija: Borut Peršolja)

Križ je eden najstarejših simbolov z zelo celovito in raznovrstno simboliko:
- označuje temeljno orientacijo štirih strani neba,
- združuje nebo in zemljo, v njem se mešata čas in prostor,
- simbolizira križanega Kristusa in njegovo človeško plat zgodbe,
- ima kozmičen pomen, je nikoli presekana popkovina kozmosa z izvirnim središčem (axis mundi),
- nazorno prikazuje vseobsegajoče v naravi: človek s stegnjenima rokama, ptica z razprtimi krili.

Aljaž se je v spominih vedno z grenkobo spominjal ljudi, ki so se smrtno ponesrečili v gorah in so svoj zadnji dom našli na pokopališču ob župnijski cerkvi svetega Mihaela. Znani so bili tudi primeri smrti na Triglavu zaradi udara strele (spomnimo se dogajanja 4. julija 1822, ko se je stotnik, zemljemerec Bosio odpravil na vrh, da bi izmeril njegovo višino). Aljaž je na Dunaju v obdobju 1866–67 študiral klasične jezike. Angleški fizik in kemik Michael Faraday je že leta 1836 zgradil kletko, ki razločuje električno polje. Faraday je potrdil, da je električni naboj na nabitem prevodniku le na zunanji strani, v notranjosti prevodnika pa naboja ni. Je mogoče, da se je Aljaž na kakršnkoli način (na Dunaju?) seznanil s tem odkritjem in je ocenil, da naravne ujme kljubujejo božji volji?


Gorazd Lemajič in Borut Peršolja. (Fotografija: Mateja Peršolja)

V podkrepitev tej domnevi spomnimo, da je Aljaž sočasno – torej leta 1895 – dal izstreliti in opremiti zavetišče pod vrhom, ki sta ga izdolbla Janez Klinar – Požganc in Kobar iz Mojstrane.

Možna pa je tudi imperialistična, braniteljska razlaga, da je stolp primer stražnega stolpa, kakršnega smo poznali v različnih obdobjih zgodovine. Na to napeljujejo tudi line, skozi katere je moč opazovati in nadzorovati »ves slovenski svet«. Ali kot je v verzih zapisal Fran Saleški Finžgar:
»Kjer bo srce slovensko bilo,
ime se njega bo slavilo,
zato očetu našega Triglava,
srce veselo nam vzklikava:
Živi naj on, triglavska straža!
Poživi bog nam vrlega Aljaža!«


Pri prenosu zadnje štafete mladosti s Triglava leta 1987 sta sodelovala tudi domžalska alpinista Janez Jeglič Johan in Silvo Karo*. (zaslonska slika filma)

V pogovoru sva se dotaknila tudi konzervatorsko restavratorskega načrta Aljaževega stolpa, ki je nastal tudi na podlagi podrobnih ugotovitev raziskav (opravljenih je bilo na primer 91 elektronskih mikroskopskih analiz kovine). Ključno vprašanje seveda je, kolikšen del stolpa je še originalen (domnevno je zamenjana streha, spremenjen je zapah, dodan je tudi kamnit podstavek, ob tem pa tudi malenkostno spremenjena sama lokacija stolpa). Izpostavljen je bil tudi problem upravljanja s stolpom in primeri slabe prakse (Obnovljen Aljažev stolp na vrhu Triglava).


I’ll be back! (zaslonska slika filma)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

* Silvo me je po objavi opozoril, da ni bil nikoli navzoč pri prenosu štafete. Za napako se mu opravičujem.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “S PLEHOM IN DUŠO ZAŠČITEN VRH”

  1. [...] Jesenice–Kranjska Gora, knjigo Triglavski kralj (1994, 2001, 2013) je napisal Ivan Sivec, film Ta pleh ima dušo (2014) podpisujejo Iztok Lemajič, Vojko Anzeljc in Gorazd Lemajič. Četrti »ponaredek« pa je [...]

  2. [...] Aljaž je leta 1895 za 16 m2 veliko zemljišče na vrhu Triglava plačal en goldinar, kar je bilo na trgu dovolj za 50 jajc (danes za primerjavo: cena za 10 jajc 1,6 € x 5 = 8€), 10 litrov mleka (danes za primerjavo: cena za 1 l mleka 0,71 € x 10 = 7,1 €), zanj si dobil celo 4 golobe. Aljaža je izdelava stolpa stala 300 goldinarjev (to bi bilo danes približno 2400 evrov (300 x 8)). Mag. Gorazd Lemajič je septembra 2015 v Domžalah povedal, da je izdelava filmskega dvojnika stala okrog 4000 €. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !