EKSPLOZIVNA MINA

V torek, 3. februarja 2015, je bil v Knjižnici Domžale, ob 19. uri, gorniški večer z Mino Markovič z naslovom Oprimek vesolja (petinpetdeseti po vrsti).


Mina Markovič. (Fotografija: Lojze Popelar)

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:
Mina Markovič (1987) s Ptuja, članica ŠPK Plus (Sežana), absolventka študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena v Športni enoti Slovenske vojske. Pleza od leta 1998, tekmuje od leta 2001, večkratna državna prvakinja v športnem plezanju. Dvakrat je osvojila svetovni pokal v težavnostnem plezanju (2011 in 2012), dvakrat pa je bila druga (2013, 2014). Je ena najbolj vsestranskih plezalk v tekmovalnem plezanju: trikrat je osvojila svetovni pokal v kombinaciji (2011, 2012, 2013). V sezoni 2011 ji je uspelo zmagati tako na tekmi v balvanskem, kot tudi v težavnostnem plezanju. Na svetovnem prvenstvu je osvojila drugo mesto v težavnosti (2014) ter tretji mesti v kombinaciji (2011, 2014). Smer Mind Control je njena prva preplezana smer z oceno težavnosti 8c+ (v 3. poskusu, 2014). Večkratna dobitnica zlatega znaka Olimpijskega komiteja Slovenije, večkratna najboljša športna plezalka Planinske zveze Slovenije. Za vrhunski mednarodni dosežek v športu je prejela Bloudkovo nagrado (2012). Leta 2013 je prejela nagrado Salewa Rock Award.


Priložnostna naveza. (Fotografija: Lojze Popelar)

Pogovor si lahko tudi pogledate po zaslugi snemalca – Miro Pivar za Domžalec.si:
YouTube slika preogleda

O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:

Ne tako dolgo nazaj si bila mladinska svetovna prvakinja. Prva tvoja zaresna tekma je potekala leta 2001. Se spomniš takratnih plezalk (čevljev)? Kaj pa občutkov: se bolj zavedaš tistih na vrhu smeri ali tistih, ko dosežeš tla pod nogami?

Zase praviš, da si »vztrajna, redoljubna, disciplinirana, samokritična.« Zakaj misliš, da kot mladostniki tovrstnih oznak ne maramo, nočemo biti vztrajni, redoljubni, temveč vse drugo? Kdaj se je v tebi premaknilo, da si postala Mina? Si redoljubnost začutila tudi v Slovenski vojski?

V pogovoru za Mladino je novinarka članek s teboj končala z mislijo, da mogoče meja sploh ni, da so samo v naših glavah. Kaj o tem pravita psihologija in bodoča psihologinja?


Natančni in zelo temeljiti odgovori. (Fotografija: Lojze Popelar)

Koliko gibov je doslej imela tvoja najdaljša preplezana smer? V kolikšni meri si uspeš zapomniti vse te oprimke? Delaš za urjenje spomina kakšne posebne vaje? Ti ta orientacija v drobnem koristi tudi pri razvedanju v vsakdanjem življenju?

Ljudje, ki te poznajo v športnem smislu, pravijo, da lahko z močjo nadomestiš tisto, kar ti še manjka pri tehniki. Že veš, kateri delček nikoli dokončane sestavljenke športnega plezanja ti še manjka? Rešujeta to uganko – in na kakšen način –skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom?

Kateri del psihologije (razvojna, klinična, športna, forenzična …) te še posebej privlači, navdušuje? S katerimi čustvi bi opisala ravnotežje plezalke v smeri?


Udobnejše od plezalk. (Fotografija: Lojze Popelar)

Praviš, da v plezanju uživaš, da je to tista sproščenost, ki jo prinese človekova zrelost. Podobno razmišljam, ko na televiziji gledam Tino Maze. Kadar je vesela, nasmejana, ji (smučarski) svet leži pred nogami. Kadar pa ni sproščena, pa ne bi bil rad v njeni ekipi. Kako je s tabo v težkih trenutkih, ob porazih? Kdo ti (ne) sme blizu?

Kako bi opisala tvoj slog plezanja? Kateri od fantov po tvojem pleza lepo (pa karkoli to že pomeni)? Lahko opišeš počitek (priznam, čudna beseda na tem mestu …) na primer tri oprimke pod vrhom smeri? Kako na plezanje vplivajo glasni navijači?


Štirinajst let tekmovanj in sedemnajst let plezanja. (Fotografija: Lojze Popelar)

Andrea Massi eno od kakovosti uspeha Tine Maze pripisuje preventivnim treningom. To je največji in najbolj zanesljiv vložek v zdravo telo, pravi. Kako je s tem pri plezanju? Katere težave pestijo »stare« plezalce? Koliko podpore imaš pri snovanju svojega treninga v svetovanju različnih strokovnjakov (na primer iz Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani)?

Se motim, da ti je v izraznem smislu blizu fotografija? Ti je fotkanje naporno ali uživaš v fotosešnu? Lahko tudi na Lukovih posnetkih (in seveda fotografijah drugih avtorjev) analiziraš svoje uspehe in neuspehe?

Praviš, da sta plezanje v dvorani (več gibov, manjši in manj oprimkov) in plezanje v skali (daljše plezanje, več drobnih oprimkov, več počitka) dva različna športa. Kako pa gledaš na alpinizem? Koliko je v alpinizmu športnega ali športa in koliko ostalega: raziskovanja, doživljanja, izpovedi z besedo, sliko?


Zazrta v naslednji oprimek. (Fotografija: Lojze Popelar)

Na kaj pomisliš, ko ti kdo omeni Toma Česna? Kako ocenjuješ njegovo vlogo pri razvoju športnega plezanja v Sloveniji, še posebej vrhunske ravni? Tomo je imel v določenem obdobju zelo naporen odnos z mediji. Kako z njimi shajaš ti?

Uspešna si tako v balvanskem kot težavnostnem plezanju. Z vsestranskostjo imamo v Domžalah posebno izkušnjo: Janez Jeglič Johan je leta 1990 preplezal takratno X. stopnjo (danes 8b?), se povzpel na Mount Everest, skupaj s Silvom Karom preplezal prvenstveno smer na Bhagirati III in zmagal na tekmi v svetovnem pokalu v lednem plezanju. Kaj je lahko tvoj Mount Everest? Obljubiš, da v naslednjih letih prideš na domžalski Johanov memorial?


Podpisi na kartice za oboževalce. (Fotografija: Borut Peršolja)

Katera so sodobna etična načela plezanja v naravnih plezališčih? Je možno etična načela sprejeti, ne da bi prej sam navrtal smer?

Kako kot vrhunska športna plezalka rabiš ostala področja dejavnosti planinskega društva – članarino, planinske poti, koče, dejavnost mladinskega odseka? Je športno plezanje življenjsko povezano in na nek način soodvisno od tega dogajanja, ali lahko živi tudi čisto svoje – pa čeprav izolirano – življenje?

Martina Čufar pravi, da ji ime plezalne smeri veliko pomeni. Kaj pomeni ime smeri tebi? Te zanima njena zgodovina, kdo jo je prvi preplezal oziroma ali so jo preplezale tudi tvoje sotekmovalke?

V plezalnem delu gorništva učimo pravilo treh opornih točk: to pomeni, da z obema nogama trdno stojimo, imamo tudi dober oprimek za eno roko, s prosto roko pa iščemo naslednji oprimek. Ali je meja med običajnim in vrhunskim takrat, ko je to pravilo vse manj v ospredju? Kaj je 100 % varnost v športnem plezanju?


Pred pogovorom sva obiskala domžalske plezališčnike na Rodici. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !