PREPROSTOST (GORNIŠKEGA) ŽIVLJENJA

V torek, 2. decembra 2014, je bil v Knjižnici Domžale, ob 19. uri, gorniški večer z Alešem Čerinom z naslovom Hoja je preprostost (štiriinpetdeseti po vrsti).

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:

Aleš Čerin (1962), rojen v Ljubljani, živi v Ljubljani, diplomiral iz farmacije na Univerzi v Ljubljani (leto diplome 1988). Poročen, oče štirih otrok, podjetnik, predavatelj, bloger. Zaposlen v lastnem podjetju Edusatis d. o. o., ukvarja se s kakovostjo, analitiko, sodelovanjem, vodenjem ter upravljanjem. Življenje mu izpolnjuje skavtstvo (član bratovščine odraslih skavtov v Štepanji vasi), nekdanji načelnik Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov in član svetovnega komiteja ISGF (International Scout and Guide Fellowship). Ukvarja se z orientacijskim tekom, trekingom, planinstvom. Je moderator in predavatelj, član uredniškega odbora spletnega magazina Časnik. Piše blog Preprostost. Septembra 2010 se je lotil dvomesečnega projekta 1 € na dan.

Pogovor si lahko tudi pogledate po zaslugi snemalca – Miro Pivar za Domžalec.si:
YouTube slika preogleda

O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:

Bogdan Žorž v knjigi Biti z naravo pravi, da je narava človekova učiteljica, prijateljica, zdraviteljica in duhovna vodnica. Kaj ti pomeni narava? Kako izbiraš način gibanja, s katerim jo najučinkoviteje spoznavaš (peš, kolo, avto …)?

Za sprejemanje narave je Žorž več desetletij razvijal različne tehnike in vaje, ki so skušale »usmeriti naše čute, razmišljanja in čustva, da bi v naravi nekaj doživeli«. Kaj tistega – šamanskega – je v slovenski pokrajini in človeku, kar nam »naša« domača narava daje na duhovni ravni enako intenzivno, kot zavedanja drugih narodov, staroselcev?

Si bil tudi ti v otroštvu, v družini in v šolskem obdobju deležen motivacije za hojo?


Aleš Čerin in Borut Peršolja. (Fotografija: Lojze Popelar)

Hribovita območja, zlasti gore so pokrajina, ki jo opisujemo kot prostor sprave in zavetja, prostor miru, ki ima vzpodbudno ozračje, da lahko izjemno dobro razmišljamo, kjer nam misel hitreje teče. Ti je vseeno, v kakšnem tipu pokrajine se odvija tvoja hoja?

O značilnostih gorništva veliko povedo pojmi prosti čas, motiviranost, sproščenost, igrivost, zadovoljstvo, prostovoljnost, prijateljstvo, način življenja. Zakaj torej skavtstvo in ne gorništvo? Zakaj skavtstvo in ne taborništvo?

Vse tri naštete organizacije so nekakšni skrbniki naravne in kulturne dediščine slovenstva. So nosilke izkušenjskega učenja oziroma kot pravite ti – učenja preko osebnih spoznanj. Kje vidiš prednosti in slabosti njihovega delovanja? Zakaj je njihovo delo pomembno?

Raziskovalci med motivi obiskovalcev gora ugotavljajo željo po gibanju v naravi v prostem času, skrb za izboljšanje in ohranjanja zdravja, spoznavanje in doživljanje gora, odkrivanje neznanega in novega, željo po samopotrjevanju, begu v samoto in željo po hoji v skupini. So tvoji motivi podobni, so se z leti spremenili, prehajajo iz enega v drugega?


Zgovoren in neposreden. (Fotografija: Borut Peršolja)

Je hoja v naravo lahko zanimiva tudi v sodobni družbi? Kaj ji manjka, česa je ravno prav in česa je pri hoji preveč? V naravi/gorah srečujemo številne družine z otroki. Kaj bi jim dal za popotnico?

Sodiš v krog katoliških izobražencev. Se ti zdi, da je (v Sloveniji?) težko biti predan jasnemu vrednostnemu sistemu oz. zakaj okolica (družba) to sprejema pikro in z zadržki?

Kako je bila – v bližnji in širši okolici – sprejeta tvoja samoumevna izbira preprostosti 1 € na dan? Si uspel del teh izkušenj in spoznanj prenesti v poslovno in vsakodnevno življenje? Tudi v minulem tednu?

Sporočilo na koncu posnetka tvojega predavanja na TEDx napeljuje na misel, da je treba znanje in izkušnje deliti z drugimi. Je to izhodiščni vir, ničelna točka tvojega pojavljanja na spletu, v družbenih omrežjih, v Časnik.si?


Preprosto Aleš. (Fotografija: Borut Peršolja)

Sam vse življenje delujem na področju gorniškega usposabljanja, zlasti otrok, mladostnikov in mladih. Vem, tudi iz lastnih izkušenj, da sta vzor in zgled res učinkoviti vzgojni sredstvi. Vendar ne delujeta vedno in povsod. Kako se tšsoočate s tovrstnimi »neuspehi« in frustracijami? Kako na te izzive odgovarjaš prostovoljcem, skavtom?

Za konec pogovora se pomudiva še pri Jakobu Aljažu. Čeprav duhovnik in čeprav so v tistem času po Avstroogrski monarhiji križi že krasili vrhove gora, je dal prednost profanemu in varnosti ljudi (zgradil je faradeyevo kletko). Zakaj je – po tvojem mnenju – božjo previdnost potisnil ob stran, a hkrati postal – čez sto let – s svojo izvirnostjo moderen?


Poslušalec in spraševalec (ne nujno v tem vrstnem redu). (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !