N-TIČ O GORNIŠTVU

(NAČRT B ZA GORNIŠTVO 2014 - 1. del)

Marjeta Keršič Svetel me je spomnila, da je gorništvo skupek prostočasnih dejavnosti v gorah, kot jih od leta 1932 združuje Mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA) in zajemajo hojo, plezanje in turno smučanje. Gorništvo, kakor se je razvilo in uveljavilo v Slovenskem planinskem društvu in Planinski zvezi Slovenije, je torej “gorništvo, organizirano po slovensko”.

UIAA svoje poslanstvo vidi takole: The organization’s mission is to promote the growth and protection of mountaineering and climbing worldwide, advance safe and ethical mountain practices and promote responsible access, culture and environmental protection. (V mojem prostem prevodu in priredbi: Poslanstvo organizacije je v širjenju in zagovorništvu gorništva ter plezanja po svetu, skrbi za lastno varnost ter etičnosti ravnanja v gorah z obvladovanjem tveganja, skrbi za kulturo in varstvo okolja.)

Poslanstvo slovenske planinske organizacije je Planinstvo kot način življenja (prvi odstavek 5. člena statuta PZS). Do poslanstva smo prišli po široki, dve leti trajajoči javni razpravi ob pripravi novega statuta PZS.

Prvi odstavek 4. člena statuta PZS pravi:
»… gorništvo je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost …«

Poglejmo si, kakšna je dosežena sistemska raven z vidika organizacije, odločevalskih procesov ter financiranja posameznih vidikov za kakovostno dosego ciljev in nalog PZS. Če povzamemo vse skupaj v preglednico, potem trenutno stanje – po mojem mnenju – izgleda nekako takole:

Športni vidik se izraža v prepoznavnosti gorništva s podporo zakona o športu in Nacionalnega programa športa. S tega vidika ima gorništvo nedvomno že tradicionalno ustrezno mesto, kar se kaže v (finančni) podpori vseh pojavnih oblik športa, usposabljanju strokovnih kadrov in zaposlovanju vrhunskih športnikov. Rezerv pri črpanju športnega javnega denarja praktično ni več, morda so še kje skrite na ravni občin za sofinanciranje programov planinskih društev ter v sponzorstvu.


Kakovostna množičnost. (Fotografija: Borut Peršolja)

Gospodarski vidik se izraža v poslovanju planinskih koč, pridobitni založniški dejavnosti, poklicnem vodenju vodnikov PZS ter urejanju pešpoti. Povsod so še velike rezerve (prihodki planinskih koč že nekaj let upadajo), sistemske zakonske rešitve so neustrezne ali omejujoče, gorništvo praktično ni prisotno v političnih razvojnih, programskih in operativnih dokumentih (turizem, operativni program za črpanje evropskih sredstev), produkt Pohodništvo vsenavzoče spodriva gorništvo in gorniški turizem, PZS nima lastnega podjetja za izvajanje pridobitne dejavnosti na trgu. Z narodnogospodarskega vidika so pomembna zlasti nova delovna mesta in omejevanje dela na črno.


Kdo skrbi za temelje? (Fotografija: Borut Peršolja)

Raziskovalna dejavnost je najmlajša med vsemi, saj jo je uvedel šele statut leta 2012. Žal so njeni začetki nespodbudni: raziskovalna dejavnost bi morala podpirati doseganje ciljev in nalog PZS ter vzpodbujati uporabo znanja ter podatkov, ki nastajajo v planinski organizaciji, v strokovnih in znanstvenih krogih izven nje.


Že videno? (Fotografija: Borut Peršolja)

PZS ni (klasična) naravovarstvena ali okoljska organizacija, saj je zaradi množičnega obiska in gorniške infrastrukture velik dejavnik onesnaževanja gora. Njena prizadevanja so usmerjena v usposabljanje vseh obiskovalcev gora (še posebej lastnega članstva), ekološko sanacijo obstoječih objektov, ustrezno prometno politiko in iskanje ravnotežja med udobjem ter skromnostjo. Čeprav je varuhov gorske narave veliko, je njihov vpliv na delo planinskih društev in PZS neopazen. PZS je edina planinska organizacija v Alpah, ki med nevladnimi organizacijami nima kritika delovanja. Varuha pravic gora ne želimo udejaniti.


Stati ali obstati? (Fotografija: Borut Peršolja)

Zaščitno-reševalni status se nanaša na aktivno preventivo (znanje in veščine Planinske šole za vse obiskovalce gora, vodene društvene dejavnosti, izdaja knjižnih vodnikov ter zemljevidov) in pasivno preventivo v gorah (usposabljanje lastnih strokovnih kadrov). Koncept obveščevalnih točk (skrinjice na vrhovih, radijske zveze v planinskih kočah …) ob sodobnih komunikacijskih sredstvih izgublja na pomenu. PZS zagotavlja GRZS ustrezno usposobljen kader alpinistov. Velika rezerva je v pripravi in izvedbi Nacionalnega programa varnosti v gorah. Na področju preprečevanja nesreč v gorah PZS ni deležna nikakršnih sistemskih finančnih vzpodbud.

Če je humanitarnost človeka vredno delovanje potem je takšno razumevanje neločljiv, opredeljujoč del gorništva (še zlasti z vidika Častnega kodeksa slovenskih planincev). Gorništvo brez tovrstnega delovanja sploh ne obstaja! Glede na pridobljen status za delo »na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov« je vsakomur jasno, da PZS v izvedbenem smislu močno zaostaja za deklariranim statusom.

Kulturna dejavnost, kot govorica posameznika ali gorniške skupnosti, navznoter deluje kot povezovalni, navzven pa kot njegov ali njen predstavitveni dejavnik v nacionalnem prostoru, zamejstvu in tujini. Ob širokem ustvarjalnem področju kulture (in umetnosti) je PZS oblikovala dosežka na področju Planinskega vestnika (najstarejša slovenska revija) in Slovenskega planinskega muzeja (ter Mednarodnem gorniškem muzeju v Pokhari v Nepalu). Vsebinska in finančna podpora PZS Mednarodnemu festivalu gorniških filmov je skromna. Gorniška kultura je izjemen in – ob vrhuncih pretekle dediščine – doslej slabo izkoriščen potencial.


Z roko v roki do muzeja. Privid ali dejstvo?

Čeprav pojma mladinska dejavnost ni v četrtem členu statuta PZS – Mladinska komisija PZS je status nacionalne mladinske organizacije pridobila februarja 2013 – ga uvrščam v ta pregled. Delo z mladimi in delo mladih sta temelja delovanja planinske organizacije. Različne akcije namenjene mladim ostajajo nepovezane (o starostno prilagojenem programu planinstva se govori že desetletja), prostočasna gorniška dejavnost v vrtcih in šolah upada, koncept družinskega gorništva ni izoblikovan.

***

Skupna ocena stanja je slabo do dobro.

O posameznih vidikih (ne čisto o vseh) bolj podrobno v naslednjih prispevkih. Vsekakor bo zanimivo videti, kakšno oceno stanja bo ob širšem naboru podatkov, kompetentnem članstvu in siceršnjem PZS aparatu, ki ga ima na voljo, predstavila delovna skupina za pripravo programskih vodil.

Prihodnjič pa o Podrti gori.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

***

Ob tem pa še drobna zanimivost – novi (pa tudi stari) Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi takole:

planínstvo: dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci

planináriti: hoditi v hribe: v prostem času smuča, planinari, plava

gorníštvo: knjiž. planinstvo, alpinistika: ukvarjati se z gorništvom; zgodovina slovenskega gorništva

PZS je res da tudi kratica Plavalne zveze Slovenije, vendar je očitno, da nekdo – ob tem, da imamo tudi Planinski terminološki slovar – ni opravil domače naloge (“besede, besedne zveze in pomeni, ki jih prinaša slovar, odsevajo novosti, ki so jim botrovale bodisi družbene in gospodarske spremembe v življenjskem okolju, slogu in usmeritvah, posodobljene pa so tudi pomenske razlage pojmov in zgledi rabe, ki so preživeli duh časa …”).

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !