INTENZIVNOST PROCESOV PREPEREVANJA

Za nastanek gorovja je pomembna tektonika, za njegov (trenuten) izgled pa skrbijo bolj ali manj nežne roke zunanjih (preoblikovalnih) sil. Preperevanje, erozija in denudacija (ne nujno v tem vrstnem redu) začnejo delovati takoj, ko je gorovje dvignjeno. Na intenzivnost preperevanja poleg kamninske zgradbe vplivajo predvsem količina in razporeditev padavin, povprečna letna temperatura in število letnih prehodov temperature nad in pod ledišče.

Vremenski podatki in njihove analize kažejo, da se vsi trije dejavniki v slovenskih gorah spreminjajo – zaradi podnebnih sprememb. Temperature so se zvišale, količina padavin je na letni ravni ostala približno enaka, se pa spreminja njihova razporeditev (manj je padavin v obliki snega, več dežnih padavin pade v krajšem času, padavine so intenzivnejše, saj zračna masa z višjo temperaturo lahko zadrži večjo količino vodne pare). Tudi temperaturni prehodi nad in pod ledišče so domnevno pogostejši, občasno celo tekom dneva (zato so naši hribi vedno bolj krušljivi).

Da se nekaj dogaja, lahko opazujemo tudi stalni obiskovalci (istih) gora – v neposredni soseščini.


Velika planina je poleti s svojo višino na pragu visokogorja, pozimi pa njegov sestavni del. (Fotografija: Borut Peršolja)


Z dvorišča Domžalskega doma: z vseh strani zaprta vrtača, kot nalašč za varno igrišče na visoki ravni. (Fotografija: Borut Peršolja)


Poleg zaprte pobočne sklede je za igro prav prišlo tudi uravnano, čeprav nekoliko nagnjeno dno. (Fotografija: Borut Peršolja)


Najbolj priljubljen je nogomet, sledi odbojka, pa metanje frizbija … (Fotografija: Borut Peršolja)


Še pred kratkim (beri: pred nekaj leti) zelo uporabno igrišče, zdaj pa izoblikovanost površja kaže na intenzivno spiranje in dogajanje v kraški notranjosti. (Fotografija: Borut Peršolja)


Nagubanost dna – nova danost za nov luknjičasti nogomet. (Fotografija: Borut Peršolja)


Na dan prihajajo rezultati umnega pospravljanja smeti v preteklosti. Kam? V najbližjo vrtačo z njimi! (Fotografija: Borut Peršolja)


Na obodu sklede pa je opaziti razpoko, mini zdrsni odlomni rob, ki dokazuje plazenje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Dogajanje se nadaljuje v smeri očem skrite Jame Kofca: je to brezstropa jama ali zgolj povezan sistem vrtač? (Fotografija: Borut Peršolja)


Tudi rastje odraža dogajanje v pokrajini: v tako imenovani bojni coni, kjer se drevesa borijo za svoj obstoj, so vidni prvi zmagovalci. Višje temperature, opuščena tradicionalna raba tal in umanjkanje snežnih plazov so recept za učinkovito zaraščanje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Idila z razglednice, surovost preživetja ali čarobnost tradicije? (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “INTENZIVNOST PROCESOV PREPEREVANJA”

  1. [...] leta več padavin pade v krajšem času – pogostejši so močni nalivi. Ob tem je opaziti intenzivnejše erozijske procese, pri katerih se prst po pobočju premika navzdol. Povečujeta se zlasti vodna in vetrna erozija, [...]

  2. [...] o spreminjanju gora v že objavljenih prispevkih: Intenzivnost procesov preperevanja (16. 9. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !