PETDESET LET KOPAČEVE VELIKE PLANINE

Na današnji dan pred petdesetimi leti (6. julija 1964) je Vlasto Kopač na Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana, po treh letih priprav (sam v sklepnem delu dokumenta piše, da so se priprave in posvetovanja začela že leta 1958), podpisal program Urbanističnega razvoja Velike planine.


Velika Planina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vlasto je kot popotnico izpostavil: “Namen urbanističnega programa je ohranitev in vzdrževanje Velike planine v vsej njeni lepoti, z njenimi posebnostmi, znamenitostmi in prvobitno planšarsko arhitekturo. Takšna naj služi predvsem rekreaciji in turizmu.” In še: “Obenem pa je v programu predviden nemoten razvoj planšarske dejavnosti s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, ki jih bo konzumiral turistični center s svojimi počitniškimi zaselki.”

URBANISTICNI PROGRAM RAZVOJA (PDF 1,66 MB)

Dokument (žal sem v letih uporabe nekje založil ali izgubil njegovo prvo stran) obsega 22 tipkanih strani, dobil pa sem ga od Vlasta leta 1994, ko sem pisal univerzitetno seminarsko nalogo o Veliki planini. Ta dokument (in še številni, ki so nastali kasneje) je temelj razumevanja Velike planine.

Odlično ga je leta 1991 nadgradila Vlastova hči Mojca Kopač v elaboratu Velika planina: valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja. Mojčino delo (po izobrazbi krajinska arhitektka) v marsičem presega Vlasta in je po krivici ostalo v njegovi senci, saj je metodološko in vsebinsko izjemno sodobno, pregledno, posebno uporabnost pa zagotavljajo številni prostorski prikazi Velike planine. Vzrok zakaj Mojčinega dela stroka in ostali zainteresirani ne poznajo je treba iskati v nezainteresiranosti in nerazgledanosti sodobnikov in časa, ki ga živimo.


Veliki Stan. (Fotografija: Borut Peršolja)


Velika planina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Dobrega pol leta zatem, ko je bil objavljen Urbanistični načrt razvoja Velike planine, pa je bila v takratnem Uradnem listu SRS (št. 7, 25. 2. 1965, strani 113-115) objavljena Odredba o zavarovanju zemljišč na Veliki planini, ki jo je podpisal takratni republiški minister – republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Ermin Kržičnik. Tako je bila Velika planina – kar ve le malokdo – pred 49 leti zavarovana (in je še vedno!), vendar to pravno podlago v upravnih postopkih (izdaja soglasij, mnenj …) sedaj uporablja le Zavod RS za kulturno dediščino, ne pa tudi druge (prostorske) institucije. Tudi Občina Kamnik odredbe, ki doslej nikoli ni bila preklicana, sploh ne uporablja oz. upošteva (niti ne v postopku priprave zadnjega Občinskega prostorskega načrta). Stroka in politika sta v zamolčevanju popolnoma enotni.

ODREDBA O ZAVAROVANJU 1965 (PDF 459 KB)


Grafična priloga Odredbe o zavarovanju zemljišč na Veliki planini.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “PETDESET LET KOPAČEVE VELIKE PLANINE”

  1. [...] gojzarjev Komur spoznavanje pastirskega življenja ni dovolj velika vzpodbuda, ga bodo na enodnevni izlet ali celo večdnevno bivanje zvabili zanimivi [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !