IZVIR USTVARJALNOSTI

V torek, 4. marca 2014, je bil v Knjižnici Domžale, ob 19. uri, gorniški večer z Janezom Medveškom z naslovom Pot do srca (enainpetdeseti po vrsti).


Janez Medvešek. (Fotografija: Milan Pirc)

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:
Janez Medvešek (1952), iz Dragomlja, član Planinskega društva Domžale, po izobrazbi in sprva po poklicu soboslikar, kasneje slikar samostojni podjetnik, zdaj pa upokojenec. Zaljubljenec v slovensko pokrajino in slovenskega človeka, slikar, fotograf, pesnik, ustvarjalec v širokem pomenu besede. Po e-pošti je doslej razposlal 160 fotografsko besednih zgodb, s katerimi navdušuje doma in po svetu. V samozaložbi izdal pesniški zbirki Sanje (2000, 2013) in Ni vsakomur dano (2006), knjigo Rad imam sonce (2012), zvočno zgoščenko Pesmi in misli (2006) ter osemnajst stenskih koledarjev Naš dom. Njegov slikarski opus obsega več kot 3000 slik, predstavil se je na petinpetdesetih samostojnih razstavah in več kot štiridesetih skupinskih razstavah.


Midva. (Fotografija: Milan Pirc)


Beseda in slika, zlita v izjemno pripoved. (Fotografija: Milan Pirc)

O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:

Na začetku pogovora me zanima vaša osebna gorniška zgodovina: kdaj in s kom ste začeli hoditi v hribe, kako je s z vašim osebnim gorništvom danes?

Ste član domačega planinskega društva. Kakšen je vaš odnos do društvenega življenja? Kaj je v društvu nepogrešljivo in kdaj človek preraste društveno sceno (prigoda o ovci in pastirju)?

Izdali ste več različnih del z domoznansko vsebino (od fotografskih zgodb, pesniških zbirk in koledarjev). Od kod veselje do zbiranja in obdelovanja domovinskega gradiva (»domovina in knjiga mi pomenita veliko«, ste dejali v pogovoru za Slamnik)?

Vi seveda niste poklicni zgodovinar ali etnolog. S katerimi dilemami se srečujete pri svojem opazovanju in raziskovanju? Če sva konkretna: kako vi ocenjujete stanje na širšem območju Velike planine? Je pastir res njen varuh ali izkoriščevalec naravnih danosti?

Kako ste začeli fotografirati? Ste takoj prešli v naročje okolja in narave, ali ste se prej lotili posnetkov s plaž ali rojstnih dni ter uličnih portretov?

Kakšno fotografsko opremo uporabljate?

Začelo se je z Logarsko dolino. Kaj vas je ob vašem raziskovanju Slovenije najbolj presenetilo, razveselilo, razžalostilo?

Kakšen je spoznavni zemljevid Slovenije skozi fotografski objektiv? Kaj je tisto, zaradi česar je slovenska narava zanimiva, tudi lepa? Kateri pokrajinski vzorci (obdelana polja, obmejki gozda, kmečka hiša …) vas najbolj prevzamejo v katerikoli pokrajini?


Poslušalstvo je bilo ves čas v napetem pričakovanju domislic. (Fotografija: Milan Pirc)

Katere so posebnosti fotografiranja vasi oziroma podeželja? Kako navezujete stike z domačini? Kaj želite, da ljudje vidimo na vaših fotografijah?

Od kod navdih za pesmi, besedila, vezno rdečo nit fotografskih zgodb?

Katero sonce vam je ljubše: jutranje ali večerno?

Vas vaše poklicno slikopleskarsko znanje (barvna harmonija, kompozicija) spremlja in zasleduje tudi v vsakodnevnem življenju?


Janezovo dosedanje razmišljujoče delo, zbrano v nedokončani zgodbi. (Fotografija: Milan Pirc)

Katere fotografije med objavljenimi so najbolj dragocene, zanimive, povedne? Katera fotografska zgodba je doživela največji odmev doma in v tujini?

S katerimi projekti se trenutno ukvarjate? Kaj raziskujete?

Ste razmišljali o kakšni drugačni elektronski zasnovi vaših zgodb (velika datoteka je za marsikateri strežnik ali e-nabiralnik preobsežna)?

Ste zelo neposreden, tudi kritičen. Zakaj mislite, da tako oblikovana beseda preredko najde naslovnika?


Čeprav zna biti monolog odličen, pa je tudi pogovor dveh zelo izpolnjujoč. (Fotografija: Milan Pirc)

  • Share/Bookmark

En odgovor to “IZVIR USTVARJALNOSTI”

  1. [...] z odličnimi, celo vrhunskimi fotografijami o Veliki planini. Marca 2014 sem Janeza povabil na enainpetdeseti gorniški večer z naslovom Pot do srca, od takrat sva tudi v stalnem, žal večinoma [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !