K OBJAVLJENEMU POGOVORU

V drugi številki Planinskega vestnika je bil objavljen pogovor Uspeli ohraniti prostovoljnost delovanja, pogovor z vodstvom PZS o preteklem mandatu, ki ga je pripravil urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan. Svoj del pogovora sem pred objavo avtoriziral. V objavljeni različici pa je besedilo na več mestih spremenjeno oziroma drugačno od dejansko povedanega. Zato objavljam vprašanja in izvirne odgovore (zapisane s poudarjeno pisavo) in v Planinskem vestniku objavljene odgovore /zapisane v poševnicah z nagnjeno pisavo/.


Naslovnica februarske številke Planinskega vestnika 2014.

***

V čem je iztekajoči mandat drugačen kot je bil predhodni 2006-2010? Bi lahko izpostavili kakšno področje dela planinske organizacije, kjer z doseženim ne morete biti zadovoljni? Kje bi lahko naredili še več?
Peršolja: Mandat je drugačen v tem, da smo se osredotočili zlasti na program in da smo želeli nadoknaditi zaostanke, ki so se nakopičili od prejšnjih mandatov. Neuresničena je večja povezanost posameznih dejavnosti med seboj. Drugo ključno področje je vključevanje vseh ostalih obiskovalcev gora, saj naše znanje, izkušnje skušamo dati tudi drugim, ne samo članom društev. Tretje področje je varstvo gorske narave, predvsem z vidika zavarovanih območij: regijski park v Kamniško-Savinjskih Alpah in projekti Alpske konvencije* /in projekt Alpske konvencije/ sta ostala neuresničena.

* Gre za približno dvajset različnih idejno pripravljenih projektov od oskrbovanja planinskih koč s konji do izvedbe športnega dne z gorniško vsebino za osnovnošolce (6. razred) v gorskih občinah.

Verjetno lahko štejemo sprejem novega statuta kot enega osrednjih dogodkov mandata. Sprejem ni potekal prav gladko, pač pa z zapleti. Kaj je bil osnovni smoter sprememb in kako danes ocenjujete uspešnost uvedenega novega statuta?
Peršolja: Statut je temeljni akt, okvir, ki pa ga vendarle napolnimo ljudje s svojimi dejanji. Ko smo prenavljali področje zavarovanja članstva nismo mogli mimo tega, da so člani PZS planinska društva in ne posamezniki. PZS pa mora urejati članstvo tudi za posameznika. Zato je bilo treba poskrbeti za pravno podlago, tako da smo sedaj vsi hkrati člani PD in PZS. Šele ta rešitev pa omogoča, da se zdaj resneje pogovarjamo o tistih željah, ki jih ima del našega članstva v primerjavi s tujo članarino. Na drugi strani pa smo izpeljali racionalizacijo organov, saj smo zmanjšali število komisij in odborov. Vpeljali smo skrbnejše ravnanje s premoženjem (sem ob opredmetenem sodijo tudi znanje, veščine, izkušnje, ugled izoblikovani v 120 letih). V tem smislu je bil statut gotovo potreben prenove. Pri sami vsebini se ni zatikalo prav veliko, pač pa se je v ozadju čutil lom generacij, užaljenost s strani bivšega vodstva, čeprav temu ne pripisujem odgovornosti /čeprav se sam ne čutim odgovornega za to/. Del nezadovoljnih ljudi, ki so slabo sprejemali novo vodstvo, je izkoristil slabosti demokracije in povzročil nesklepčnost, saj na skupščini v Kočevju niti ni prišlo do glasovanja o statutu. Sprejet je bil potem naslednje leto. Šlo je za merjenje moči, ki je vzelo pol leta časa in komu tudi nekaj dobre volje.

Kako kaže gibanje članstva? Kako ste se v tem mandatu posvetili povečanju članstva?
Peršolja: Število članstva PZS je v primerjavi s tujino zavidljivo. V tej zvezi bi rad opozoril na dvoje. V tujih alpskih planinskih organizacijah članstvo prinaša tudi zavarovanje za primer reševanja doma /za primer reševanja v tujini/, zato se včlani več obiskovalcev gora. Pri nas je reševanje doma še vedno brezplačno oz. vezano na pridobitve socialne države. Tudi športno plezanje je v tujini pomembna družinska zvrst, tudi zvrst urbanega športa in tam raste članstvo še v tem delu. V klasičnem gorniškem smislu in po obsegu prostovoljstva pa je PZS primerljiva s tujino.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !