DOMAČA GOVORICA PRETEKLOSTI

V torek, 1. oktobra 2013, je bil v Knjižnici Domžale, ob 19. uri, gorniški večer z Vilkom Riflom z naslovom Velika planina od vseh in za vsakogar.


Vilko Rifel.

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:
Vilko Rifel (1966) iz Žage v dolini Črne, po izobrazbi hortikulturni tehnik, zaposlen na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Poročen, oče dveh otrok, član Planinskega društva Kamnik ter nekdanji dolgoletni član Društva Gorska reševalna služba Kamnik. Pleza od leta 1987, alpinist (od leta 1990), gorski reševalec (1993) in inštruktor – gorski reševalec (2006). Občasni pastir na Veliki planini, zbiratelj zgodb, zapisovalec krajevne zgodovine in zbiralec raznovrstnega domoznanskega gradiva v svoji dolini. Je avtor knjig Dolina Črne in njeni prebivalci (2004), Pridobivanje kaolina v dolini Črna in kalcita v Stahovici (2006), Velika planina v odsevu časa (2010) ter Nega in podiranje dreves v zahtevnih situacijah (2013). Piše tudi za Kamniški zbornik.

O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:

Na začetku pogovora me zanima tvoja osebna gorniška zgodovina: kdaj si začel hoditi v hribe, s kom in kako je s tvojim osebnim gorništvom danes? Kaj je tisto, zaradi česar so ti slovenske gore, še zlasti pa domači hribi – Kamniško-Savinjske Alpe zanimivi, tudi lepi?

Izdal si že več knjig z domoznansko vsebino. Od kod veselje do zbiranja in obdelovanja gradiva? Ti seveda nisi poklicni zgodovinar ali etnolog. S katerimi dilemami, problemi, izzivi se ob tem srečuješ, si želiš kakšne strokovne pomoči od institucij, ki so za to pristojne?

Kako pristopaš k ljudem, da ti odprejo vrata, povedo zgodbe, pokažejo predmete?

Veliko planino si obdelal v svoji predzadnji knjigi. Kaj te je ob tvojem raziskovanju najbolj presenetilo, razveselilo?

Katera obdobja, zgodbe, dogodki, osebnosti, vezane na območje Velike planine še niso dovolj raziskane? Kaj si lahko obetamo novega ob prihodnjem raziskovanju?


Med pogovorom. (Fotografija: Mimi Pollak)

V knjigo si vključil obsežno arhivsko in lastno fotografsko gradivo. Katere fotografije med objavljenimi so najbolj dragocene, zanimive, povedne? Kaj še na primer obsega foto zbirka Andrejka Šlebirja?

O Veliki planini je veliko napisanega, zato je tudi veliko napak in površnosti. Katere med njimi te najbolj motijo?

Tudi sam paseš na planini. Nam lahko kaj več poveš o tem? Nam lahko predstaviš znamenita vrata ali spovednico na Gradiški griči?

Kako ti ocenjuješ stanje na Veliki planini? Je pastir res njen varuh ali izkoriščevalec naravnih danosti? Katera znanja tako glede pastirovanja, kot tudi glede izročila, domače obrti, ljudske umetnosti, so najbolj ogrožena?


Del poslušalstva. (Fotografija: Mimi Pollak)

Poznaš predlog Občinkega prostorskega načrta za Veliko planino? Kako ga ocenjuješ (na primer gradnja nove sedežnice z Ušivca, gorsko kolesarski park, območje sončnih elektrarn)?

Ena od spregledanih informacij je, da je Velika planina po številu smrtnih žrtev na drugem mestu (s 60 smrtnimi nesrečami): za Triglavom (na njem je bilo doslej več kot 100 žrtev). Po svojih najrazličnejših vzrokih, okoliščinah in posledicah pa nesreče na njej prekašajo vse naše druge gore. Kaj je v ozadju tega dejstva?

Dobrih dvajset let si reševal v gorah. Kakšne spomine imaš na to obdobje, kako gledaš na znanje, izkušnje ljudi, ki se odpravljamo v gore?

S katerimi projekti se trenutno ukvarjaš? Kaj raziskuješ?


Vilko Rifel in Borut Peršolja. (Fotografija: Mimi Pollak)

In še vabilo:

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !