MENTOR PLANINSKE SKUPINE

Članek iz učbenika Mentor planinske skupine, Planinska zveza Slovenija, 2001.

***

1. O gorništvu
Gorništvo opredeljujemo kot splet športnih, kulturnih, gospodarskih in raziskovalnih dejavnosti, povezanih z gorsko naravo. Zaradi pokrajinskih značilnosti, prostočasne množične športno rekreativne dejavnosti in kakovostnega učinka za spreminjanje in zadrževanje zdravega psihosomatskega statusa posameznika – obiskovalca gora je gorništvo postalo identiteta in vrednota slovenskega naroda. Kot športna in rekreacijska dejavnost, ki temelji na doživljanju narave kot posebne vrednote, ima neprecenljiv pomen za ohranjanje kulturnega in etičnega odnosa ljudi do narave in je eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Gibanje (prevladuje hoja), združeno s poglobljenim stikom z naravo, finančna dostopnost, razvejana planinska organizacija in tradicija so dejavniki vzpodbujanja gorniške dejavnosti.


Delo z mladimi in vzpodbujanje dela mladih je temeljna naloga mentorjev planinskih skupin. (Fotografija: Borut Peršolja)

Planinska zveza Slovenije želi obiskovalce gora seznaniti z gorništvom kot načinom življenja z naravo, izboljšati njihovo lastno skrb za varnost v gorah, preprečiti in omiliti škodljive posledice množičnega obiska v gorah. Zato želi razpršiti gorniško dejavnost po prostoru in času in spremeniti idealizirano medijsko predstavo o gorah kot o kraljestvu svobode, kjer se ljudje osvobodijo vseh nadlog modernega življenja …

Družinsko gorništvo je lahko odgovor na sodobno življenje, je oblika in metoda za skupno aktivnost, sproščen pogovor, igro, medsebojno spoznavanje in utrjevanje vezi. Lahko je učinkovito vzgojno sredstvo za spoznavanje zdravega načina življenja in raziskovanje narave, utrjevanje naučenega v praksi in ohranjanje naučenega v poznejših starostnih obdobjih. Vzgled je v gorah najboljše vzgojno sredstvo, izlet v naravo pa je učilnica prilagajanja najšibkejšim v skupini.

Organizirano gorništvo v mladinskem odseku, vrtcu ali šoli je lahko čudovita šola življenja, ki se bogati zlasti ob vzgoji in izobraževanju za spoznavanje narave in samega sebe. Vzgoja in izobraževanje je temeljna človekova pravica. Ob njenem uresničevanju človek postaja človek v polnem pomenu besede. Če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti, pomeni vzgojenost predvsem zavedanje pomena in upoštevanje naučene vsebine ter njeno dosledno uporabo v praksi. Osnovna vrednota vzgojno–izobraževalnega sistema Planinske zveze Slovenije je Častni kodeks slovenskih planincev, ki je rezultat tradicije in najširše sprejetega dogovora o minimalnih skupnih ciljih gorniškega delovanja.

V Planinski zvezi Slovenije obsega vzgoja in izobraževanje v vseh starostnih skupinah pridobivanje znanja, veščin in izkušenj za vse oblike in področja gorniške dejavnosti ter za prostovoljno delo v vseh členih in ravneh planinske organizacije. V Vodilih pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev je zapisano, da moramo širiti zavest o odgovornem obnašanju v gorah, da bodo vzgojno-izobraževalni cilji celostni in da se zavedamo, da je naše delo na tem področju vseživljenjski proces, ki prinaša otipljive rezultate šele na dolgi rok. Varnost v gorah zato ni samo splet organizacijskih in tehničnih opravil ter znanj iz gibanja in uporabe opreme, pač pa o varnosti ne moremo govoriti brez poglobljenega odnosa do gora in odnosa do sočloveka v gorah.

2. Razvoj planinskega mentorstva
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije je bila ustanovljena aprila leta 1956 na Šmarjetni gori. Na posvetovanju vodij mladinskih odsekov so sklenili, da je temeljna naloga mladinskega odseka gorniško usposabljanje predvsem otrok in mladih. Zato so začeli s pripravami za usposabljanje vseh, ki v planinski organizaciji delajo z mladimi. K pripravi prvega republiškega tečaja za mladinske vodnike, ki je bil izveden leta 1957, jih je navedla tudi ugotovitev, da je največ uspehov pri delu z mladimi prav v gorniških okoljih, kamor so k sodelovanju pritegnili pedagoške delavce.


Vzgled je tudi v gorah najboljše vzgojno sredstvo. (Fotografija: Borut Peršolja)

Prvo obdobje, kjer so poklicni pedagogi s svojim znanjem sooblikovali različne programe usposabljanj, je trajalo deset let. Ko so bili programi že preizkušeni v praksi, se je izoblikovalo več različnih ciljnih skupin, med njimi tudi sami »prosvetni delavci«. Zanje sta bila prva seminarja organizirana aprila leta 1968 na Mrzlici in avgusta istega leta v Vratih. Leta 1969 je bil ustanovljen Odbor za vzgojo in izobraževanje Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki je prevzel naloge s področja usposabljanja mentorjev planinske vzgoje, mladinskih vodnikov in inštruktorjev planinske vzgoje. Istega leta je bila uvedena akcija Mladi planinec. V obdobju 1970–1973 je bil izveden republiški mentorski seminar. Leta 1975 je Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije skupaj s Planinskim društvom Snežnik iz Ilirske Bistrice ob začetku akcije Ciciban planinec pripravila prvi seminar za vzgojiteljice in vodje akcije.

Od leta 1980, ko je bil postavljen Vzgojno izobraževalni center, pa do sredine devetdesetih let, so bili seminarji za mentorje planinske vzgoje večinoma v Bavšici. Z uveljavitvijo Pravil o enotni kategorizaciji vodnikov Planinske zveze Slovenije in zaradi nerešenih vsebinskih in statusnih zadev mentorjev planinske vzgoje se je njihovo usposabljanje začasno ustavilo. V strokovnih krogih so namreč nekateri menili, da je samostojno usposabljanje za mentorje planinskih skupin nelogično in nepotrebno, saj je za varnejšo in kakovostnejšo izvedbo dejavnosti planinskih skupin potrebno znanje prostovoljnega vodnika Planinske zveze Slovenije. Številni so bili tudi pomisleki okrog pravice vodenja v gorah, saj naj bi bila le-ta samo v rokah poklicnih gorskih vodnikov, ne pa tudi prostovoljnih strokovnih delavcev v športu s področja gorništva, če uporabimo terminologijo Zakona o športu.

Druga stran je na to odgovarjala z dejstvom, da so dejavnosti v naravi obvezni sestavni del rednega programa vrtcev in šol, zato država vsem strokovnim delavcem na področju izobraževanja priznava pravico vodenja, ki obsega tudi vodenje v gore. Naloga planinske organizacije je, da ljudem, ki imajo univerzitetno poklicno izobrazbo in ki si to želijo, omogoči pridobitev gorniške usposobljenosti. Posredovana so bila opozorila, da vodniška usposabljanja niso verificirana in se zato vzgojiteljice in učitelji ne bodo udeleževali seminarjev in ne bodo izvajali gorniške dejavnosti, kar bo gorništvu v veliko škodo. Med argumenti je bil poleg tradicije tehten razlog ponovne uvedbe mentorskega usposabljanja tudi ta, da si zaposleni, ki imajo ponavadi še družinske obveznosti, težko uredijo deset ali večdnevno odsotnost, ki bi bila potrebna za udeležbo na vodniškem usposabljanju.


Vključevanje mentorjev planinskih skupin v enotni sistem usposabljanja PZS.

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je Mladinsko komisijo Planinske zveze Slovenije zadolžil, da pripravi informacijo in predlog rešitve mentorskega vprašanja. Decembra 1996 sta Borut Peršolja in Stanko Pinter pripravila gradivo Mentorstvo planinskih skupin v sistemu gorniške vzgoje in izobraževanja. V gradivu, ki ga je upravni odbor Planinske zveze Slovenije obravnaval in v celoti sprejel (18. 4. 1997), sta za mentorje predlagala uvedbo novega strokovnega naziva – mentor planinske skupine.

Glavne ugotovitve za reševanje problematike so bile:
- mentorji planinskih skupin predstavljajo najpomembnejši sestavni del sistema usposabljanja v planinski organizaciji,
- s svojim poklicnim znanjem prenašajo gorniške vsebine zlasti na mlade člane planinskih skupin, hkrati pa svoja pedagoška, psihološka in didaktična znanja prenašajo tudi na vse, ki v okviru Planinske zveze Slovenije kakorkoli skrbijo za vzgojo, izobraževanje in vodenje mladih,
- mentorji planinskih skupin imajo dolgoletno bogato prakso pri delu z mladimi, večina pa jih je gorniško usposobljenih za vodenje po lahkih poteh, kar je odraz spolne in poklicne sestave mentorjev in veselja za delo zlasti z mlajšimi starostnimi skupinami.

Skupina predavateljev in inštruktorjev, ki jo je vodila Lili Jazbec, je sočasno začela v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo izvajati mentorske seminarje z naslovom Srečno v gore. Prvi tak seminar je bil leta 1996, doslej pa se jih je zvrstilo 15 (devet seminarjev Srečno v gore I, štirje seminarji Srečno v gore II in dva seminarja Srečno v gore III), ki se jih je udeležilo 445 udeležencev. Ti so vseh petnajst izvedb ocenili z izjemno visoko povprečno oceno 5,79 (najvišja možna ocena je 6), kar jih je po besedah ministra za šolstvo in šport dr. Pavla Zgage na sestanku z vodstvom Planinske zveze Slovenije uvrstilo med najboljše seminarje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Skupina istih predavateljev je leta 1997 v 40 izvodih pripravila gradivo z naslovom Srečno v gore (izdajatelj Zavod Republike Slovenije za šolstvo), leta 1998 je v 300 izvodih pripravila predhodnico sedanje knjige z naslovom Mentorji planinskih skupin, ki jo je izdala Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, leta 1999 pa še skripta Mentorji planinskih skupin – Srečno v gore II, ki sta jo izdala Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Planinska zveza Slovenije.

Izkušnje, pridobljene na teh seminarjih, so bile sproti vgrajene v nov sistem usposabljanja mentorjev planinskih skupin, ki je nastajal na podlagi sprejetih strokovnih izhodišč upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Odbor za vzgojo in izobraževanje Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije je leta 1998 za dobo enega leta sprejel Začasni program za mentorje planinskih skupin v obsegu 24 ur. Isti odbor je nato na podlagi pridobljenih izkušenj pri izvedbi začasnega programa pripravil predlog vzgojno izobraževalnega programa Mentor planinske skupine, ki ga je na 4. seji (10. 4.–11. 4. 1999) potrdil upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Problematika mentorjev, vsaj njen formalni del, je bila urejena s sprejemom Pravilnika o mentorjih planinskih skupin v Planinski zvezi Slovenije, ki ga je upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejel na 16. seji (24. 11. 2000) in s potrditvijo programov usposabljanj na seji Komisije za vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije (6. seja, 4. 1. 2001).


Pomembno je organizirati in vzpodbujati celoletno gorniško dejavnost za posamezno starostno skupino. (Fotografija: Borut Peršolja)

Leta 1998 je bil sprejet Zakon o športu, ki je uredil področje delovanja strokovnih delavcev v športu. V 26. členu zakona je določeno, da je »strokovni delavec v športu tisti, ki opravlja v športu vzgojno-izobraževalno ali strokovno-organizacijsko delo in mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost«. Planinska zveza Slovenije in Inštitut za šport Fakultete za šport Univerze v Ljubljani sta Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport posredovala vlogo za potrditev desetih programov usposabljanj, med katerimi je bil tudi program usposabljanja za mentorja planinske skupine. Strokovni svet Republike Slovenije za šport je programe usposabljanja potrdil na seji 17. 1. 2001. Planinska zveza Slovenije je Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport predlagala, naj v različnih postopkih znotraj ministrstva velja verifikacija Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport, vendar to še ni doseženo. Poleg osnovnega pogoja – izpolnjevanje zakonskih določil – ima potrditev za planinsko organizacijo tudi pomembne finančne posledice. Planinska društva lahko za usposabljanje mentorjev planinskih skupin na podlagi Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji pri občinskih upravnih organih, zadolženih za šport, uveljavljajo pravico do nadomestila sredstev za usposabljanje strokovnih delavcev v športu.

Seminarji Srečno v gore so verificirani tudi s strani Programskega sveta za strokovno spopolnjevanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, kar pomeni, da se ovrednotijo s točkami, pridobljene točke pa se upoštevajo pri napredovanju učiteljev in vzgojiteljev. Strokovno spopolnjevanje je namreč eden izmed pogojev za njihovo napredovanje v naziv.

3. Naloge mentorjev planinskih skupin
Planinska zveza Slovenije od mentorjev planinskih skupin pričakuje uresničevanje naslednjih nalog:
- organiziranje in vzpodbujanje celoletne gorniške dejavnosti za posamezne starostne skupine v planinskem društvu,
- skrb za gorniško dejavnost v vrtcih, šolah in drugih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja v sodelovanju z vodstvi zavodov,
- pripravljanje, izvajanje in vrednotenje programa planinske skupine ter posamezne oblike gorniške dejavnosti,
- formalno ali neformalno prenašanje poklicnih pedagoških znanj na prostovoljne strokovne delavce v športu s področja gorništva,
- skrb za stalno lastno dodatno usposabljanje, ki vključuje tudi samoizobraževanje.

Zato z usposabljanjem za strokovni naziv mentor planinske skupine udeležence seznanimo z gorniško dejavnostjo, z oblikami in vsebinami organizirane gorniške dejavnosti, s postopki varnejšega vodenja posameznih oblik gorniške dejavnosti in z nalogami, pravicami ter dolžnostmi, ki izhajajo iz strokovnega naziva.


Sistem usposabljanja mentorjev planinskih skupin.

Da je mentor planinske skupine organizator in vzpodbujevalec celoletne gorniške dejavnosti, pomeni, da v tesnem sodelovanju z najbližjim mladinskim odsekom ali planinskim društvom organizira in izvaja prostočasno gorniško dejavnost v mladinskem odseku, vrtcu ali šoli. To tudi pomeni, da izhajajoč iz gorniške usposobljenosti in odličnega poznavanja rednega oziroma obveznega programa zavoda (vrtec ali šola), kjer je zaposlen, v sodelovanju z ostalimi strokovnjaki (športni učitelj, prostovoljni vodnik Planinske zveze Slovenije, gorski vodnik) pripravi celoletni program izvajanja gorniških vsebin (izvajanje programa Zlati sonček in Krpan, športni in naravoslovni dan, šola v naravi, program Centra za šolske in obšolske dejavnosti …). Hkrati pomaga vzdrževati stike z vodstvom zavoda drugim vodjem planinskih skupin – zunanjim sodelavcem. Mentor planinske skupine pripravlja predstavitvene akcije ter vabi in usmerja otroke, mladostnike in mlade k preživljanju prostega časa v gorah. Ker delo z otroki pomeni tudi delo s starši, mentor planinske skupine tako dodatno širi znanja o varnejšem in vsebinsko bogatejšem gorništvu, ki ga lahko razvija družina.


Počitek je najpomembnejši del izleta. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izredno pomembna naloga je vodenje planinske skupine oziroma izvajanje dogovorjenega programa, ki ga za posamezno starostno skupino sprejme Zbor mladinskih odsekov (več o tem v poglavju Program za delo planinske skupine). Planinska skupina je osnovna oblika organiziranja in združevanja mladih, ki jo ustanovi mladinski odsek ali planinsko društvo. Delo s planinsko skupino je težišče delovanja mentorja planinske skupine (vsaj z vidika planinske organizacije), zato iz te vsebine izhaja tudi poimenovanje strokovnega naziva.

Mentor planinske skupine lahko izvaja različne oblike gorniške dejavnosti v naravi (na primer sprehodi, izleti, pohodi, tabori …), ki so v celoti prilagojene sposobnostim članov planinske skupine, ki jo vodi in ki jih je mladinski odsek, planinsko društvo ali zavod uvrstil v svoj celoletni program dela. Lahko vodi tiste oblike gorniške dejavnosti, ki ustrezajo njegovi usposobljenosti. Praviloma se te dejavnosti odvijajo na območjih, ki jih mentor planinske skupine dobro pozna, oblike same pa ne zahtevajo obvladovanja dodatnih tehničnih in orientacijskih znanj. Poudarek je torej na organizirani, vnaprej načrtovani dejavnosti, na vodenju po znanih poteh, kjer za varnejšo izvedbo zadošča osnovno mentorsko in vodniško znanje.

Pri izvajanju posameznih oblik gorniške dejavnosti se ravna po normativih za vodenje, ki jih je sprejela Planinska zveza Slovenije. Za dejavnosti, ki presegajo ta opis, mentor planinske skupine povabi k sodelovanju ustrezno usposobljenega vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika. Mentor planinske skupine je pri lahkih kopnih turah lahko učinkovit pomočnik vodnika Planinske zveze Slovenije A kategorije, kar je tudi v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, kategorizaciji in registraciji vodnikov Planinske zveze Slovenije (10. člen). Program, ki ga izvaja v okviru programa vrtca ali šole (mladinski odsek ali planinsko društvo pri tem ni (so)organizator), izvaja v skladu z odredbo o normativih in standardih pristojnega ministrstva.

Vrtci, še zlasti pa šole, potrebujejo za izvedbo gorniških vsebin pomoč številnih zunanjih sodelavcev – gorniško usposobljenih strokovnih delavcev v športu s področja gorništva. Šola s 700 učenci potrebuje za uspešno in varno izveden izlet ali pohod v gore najmanj 50 usposobljenih vodnikov Planinske zveze Slovenije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji v šolskem letu 1999/2000 816 osnovnih in 147 srednjih šol, v katere je bilo vključenih približno 290.000 učencev in dijakov. Če računamo v povprečju enega vodnika Planinske zveze Slovenije na 10 do 15 učencev, potrebujemo kar 20.000 usposobljenih vodnikov Planinske zveze Slovenije. Imamo pa jih okrog 1500!


Skrb za lastno usposobljanje je izjemno pomembna. (Fotografija: Borut Peršolja)

O naravni soodvisnosti zgovorno govori tudi primer vzpodbujanja mentorjev planinskih skupin za delo v vrtcih in šolah. Veliko planinskih društev ima pripravljen odgovor, da so v vrtcu ali na šoli iskali nekoga, ki bi opravljal to pomembno delo, pa ga niso našli, »ker na šoli ni interesa«. Ne glede na to pa naloga – usposabljati člane, še posebej najmlajše in mlade ostaja planinskim društvom kot ena izmed osnovnih nalog gorniškega delovanja.

Planinska zveza Slovenije se dobro zaveda vloge, ki so jo imeli in jo še imajo poklicni pedagogi pri prenosu svojih poklicnih znanj in izkušenj v delo prostovoljne organizacije. Na tem sodelovanju je bil zgrajen domala celoten sistem usposabljanja Planinske zveze Slovenije. Planinska organizacija je in bo tudi v prihodnje vzpodbujala sodelovanje planinskih društev in strokovnih delavcev v športu s področja gorništva z vrtci in šolami. Ob tem pa pričakuje, da bo v vrtcih in šolah odprt prostor za izvajanje prostočasnih dejavnosti ob spoštovanju načel partnerskega sodelovanja in upoštevanju, da je Planinska zveza Slovenije prostovoljna, civilno-družbena organizacija.

4. Osnovno usposabljanje
Program usposabljanja mentor planinske skupine je oblika strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev na področja gorništva. Cilj strokovnega spopolnjevanja sta profesionalni razvoj in osebnostna rast učiteljev in vzgojiteljev ter s tem večja kakovost in učinkovitost pedagoškega procesa. Vzgojitelji in učitelji imajo pravico do strokovnega spopolnjevanja, hkrati pa je to tudi njihova dolžnost. Gorniško usposabljanje členimo na osnovno in licenčno usposabljanje. Program osnovnega usposabljanja obsega 42 ur teorije, 20 ur praktičnega dela in 40 ur izpitnih obveznosti, skupaj 102 uri. Izpitne obveznosti obsegajo: pedagoško prakso študentov s planinsko skupino (30 ur) in izdelavo seminarske naloge (10 ur).

Program osnovnega usposabljanja za mentorje planinskih skupin je namenjen pridobitvi strokovne usposobljenosti za vodenje planinskih skupin v planinskih društvih, vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih, fakultetah in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Osnovno usposabljanje je namenjeno pridobitvi strokovnega naziva mentor planinske skupine. Oblika osnovnega usposabljanja so seminarji, ki lahko potekajo sklenjeno ali v več delih. V sklenjeni obliki seminarje izvaja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije v Planinskem učnem središču Bavšica, v več delih pa potekajo usposabljanja, ki jih izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo (seminarja Srečno v gore I in Srečno v gore II). Program usposabljanja je usklajen s programom usposabljanja vodnik Planinske zveze Slovenije A kategorije (lahke kopne ture).

Program usposabljanja je povezan s študijskim programom Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in sicer z osnovnim študijskim programom. Program je povezan tudi z osnovnim študijskim programom Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (izbirni predmet Izletništvo, pohodništvo, gorništvo in izbirni predmet usmeritvenega modula Šport). Prav tako je povezan z osnovnim študijskim programom Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (izbirni predmet Aktivnosti v naravi).

Kandidat za mentorja planinskih skupin mora ob prijavi izpolnjevati naslednje pogoje:
- dosežena VI. ali VII. stopnja šolske izobrazbe (višja ali visoka izobrazba katerekoli usmeritve s pedagoško smerjo; izjemoma študent višjega letnika ali absolvent),
- dveletna predhodna aktivnost v gorništvu in
- članstvo v planinskem društvu, ki je član Planinske zveze Slovenije.

Študentje morajo namesto izpolnjevanja pogoja dveletne predhodne aktivnosti v gorništvu opraviti v času usposabljanja šestmesečno pedagoško prakso (vodenje planinske skupine) v planinskem društvu, ki je član Planinske zveze Slovenije. Za uspešen konec osnovnega usposabljanja je potrebna aktivna udeležba ter oddaja seminarske naloge, ki jo mentor naloge oceni kot uspešno. Udeleženci sklenjenega usposabljanja pripravijo eno seminarsko nalogo, udeleženci usposabljanja, ki je izpeljano v več delih, pa pripravijo seminarsko nalogo po vsakem delu usposabljanja. Znanje udeležencev programa usposabljanja se ocenjuje s pozitivnima ocenama uspešno opravil (ocene 8, 9, 10) ter opravil (oceni 6, 7) in negativno oceno ni opravil (ocena 5).


Med pomembne naloge sodi priprava celoletnega programa planinske skupine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za študente Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so pogoj za dokončanje usposabljanja opravljeni izpiti pri osnovnih predmetih študijskega programa z oceno uspešno opravil ter predhodno opravljena obvezna šestmesečna pedagoška praksa s planinsko skupino. Za študente Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani so pogoj za dokončanje usposabljanja opravljeni izpiti pri osnovnih predmetih študijskega programa in opravljen izpit pri izbirnem predmetu Izletništvo, pohodništvo, gorništvo ali izbirnem predmetu usmeritvenega modula Šport z oceno uspešno opravil ter predhodno opravljena obvezna šestmesečna pedagoška praksa s planinsko skupino. Za študente Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so pogoj za dokončanje usposabljanja opravljeni izpiti pri osnovnih predmetih študijskega programa in opravljen izpit pri izbirnem predmetu Aktivnosti v naravi z oceno uspešno opravil ter predhodno opravljena obvezna šestmesečna pedagoška praksa s planinsko skupino.

5. Licenčno usposabljanje
Licenčno usposabljanje je oblika stalnega strokovnega usposabljanja in obsega dodatno in nadaljevalno usposabljanje. V okviru dodatnega licenčnega usposabljanja mentorji planinskih skupin dopolnjujejo obstoječe znanje in veščine ter uvajajo novosti s posameznih področij gorništva, mentorstva in vodništva (seminar za vodje taborov, družabnost v gorah …). Nadaljevalno licenčno usposabljanje omogoča mentorjem planinskih skupin postopno pridobivanje znanja po programu usposabljanja vodnik Planinske zveze Slovenije in dosego strokovnega naziva vodnik Planinske zveze Slovenije A kategorije (lahke kopne ture).

Licenčni seminarji so objavljeni v razpisu akcij Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, v Koledarju gorniških dejavnosti za posamezno leto, v Obvestilih Planinske zveze Slovenije, na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije in v Katalogu strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

6. Mentor planinske skupine
Mentor planinske skupine je član planinske organizacije, ki mu je bil podeljen strokovni naziv in ima izkaznico mentorja planinske skupine. Z enotnim strokovnim nazivom označujemo člane ne glede na spol. Poleg pravic, ki izvirajo iz članstva v planinskem društvu, ima mentor planinske skupine pravico do dodatnih ugodnosti. Gre za pravico s področja zavarovanja civilno-pravne odškodninske odgovornosti, informiranja, samoizobraževanja s pomočjo strokovne literature in dodatnih popustov pri prenočevanju v planinskih kočah.


V gorah je lepo. Kaj pa v dolini? (Fotografija: Borut Peršolja)

Ob podelitvi ali potrditvi strokovnega naziva so mentorji planinskih skupin vpisani v Register mentorjev planinskih skupin, ki ga vodi Odbor mentorjev planinskih skupin Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Z dnem vpisa v register velja prva licenca za opravljanje strokovnega dela na področju gorništva za dobo do oddaje poročila o delu v prihodnjem letu. Mentor planinske skupine mora licenco za opravljanje strokovnega dela na področju gorništva podaljševati vsako leto. S tem dobi tudi pravico do zavarovanja za primer civilno pravne odškodninske odgovornosti. Pogoj za podaljšanje je oddano pisno poročilo o delu v preteklem šolskem letu. Pisno poročilo mora vsebovati poročilo o izvedenem programu planinske skupine in izvedenih posameznih oblikah gorniške dejavnosti. Pogoj za obnovitev licence je enkrat na tri leta aktivna udeležba na kateremkoli seminarju licenčnega usposabljanja, ki ga je potrdil pristojni organ Planinske zveze Slovenije.

Oktobra leta 1998 je bil prvič objavljen poziv in obrazec za vpis mentorjev planinskih skupin v Register mentorjev planinskih skupin. V letu 2001 je v Register mentorjev planinskih skupin vpisanih 440 mentorjev planinskih skupin.

Vodnik Planinske zveze Slovenije, ki trenutno opravlja naloge mentorja planinske skupine, lahko zaradi uveljavljanja posameznih pravic zaprosi za podelitev statusa mentorja planinske skupine. Do statusa mentorja planinske skupine, ki ga je potrebno podaljševati vsako leto, so upravičeni le registrirani vodniki Planinske zveze Slovenije. Pisna prošnja mora poleg zahtevka za uveljavljanje statusa vsebovati poročilo o izvedenem programu planinske skupine in izvedenih posameznih oblikah gorniške dejavnosti. Veljavnost poročila potrdi vodnik Planinske zveze Slovenije s svojim podpisom ter organizacija, v okviru katere je bil program, ki je opisan v poročilu, izveden.

7. Organiziranost mentorjev planinskih skupin
V Pravilniku Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije je določeno, da je Odbor za mentorje planinskih skupin stalni odbor upravnega odbora Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Kot začasni odbor je začel z delom 9. 6. 1998, v celoti pa se je oblikoval jeseni leta 1998.

Odbor za mentorje planinskih skupin skrbi za osnovno in stalno usposabljanje mentorjev planinskih skupin, vodi Register mentorjev planinskih skupin in seznanja mentorje planinskih skupin z novostmi. V delokrog odbora sodijo tudi množične akcije (akciji Ciciban planinec in Mladi planinec, državno tekmovanje Mladina in gore), starostno prilagojeni program planinskih skupin in razvijanje gorniške stroke. Obveščenost o delu poteka z Mladinsko prilogo Obvestil Planinske zveze Slovenije in z elektronskimi novicami Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (informacije dobite na e-naslovu: mk@pzs.si).

Članek IZOBRAŽEVANJE IN POMEN MENTORJEV IN MENTORIC PLANINSKIH SKUPIN V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH (PDF 156 KB)

Viri:
Kristan, S. 1993: V gore… : Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Didakta. Radovljica.
Medmrežje: http://www.sigov.si/zrs/slo/slfig01s/izobrazb.htm (20. 11. 2001).
Odredba o normativih in standardih v osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, št. 37, 1997.
Peršolja, B. 1995: Mladi v gorništvu in gorniški organizaciji. Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ljubljana.
Peršolja, B., Pinter, S. 1997: Mentorstvo planinskih skupin v sistemu gorniške vzgoje in izobraževanja. Obvestila Planinske zveze Slovenije, št. 4, april 1997. Ljubljana.
Peršolja, B. 1999: Vzgojno izobraževalni sistem ter delo mladih v Planinski zvezi Slovenije. Obvestila Planinske zveze Slovenije, letnik 25, št. 10, str. 102–104. Ljubljana.
Peršolja, B., Skobe, R. 1999: Vzgojno izobraževalni sistem v Planinski zvezi Slovenije. Obvestila Planinske zveze Slovenije, letnik 25, št. 10, str. 104–110. Ljubljana.
Peršolja, B. 2000: Poročilo o izvrševanju sklepov Izredne skupščine Planinske zveze Slovenije z naslovom Vzgoja, izobraževanje in vloga mladih v planinski organizaciji. Obvestila Planinske zveze Slovenije, posebna številka, str. 54–86. Ljubljana.
Peršolja, B. 2001: Programi usposabljanj za opravljanje strokovnega dela v športu na področju planinstva. Planinska zveza Slovenije. Ljubljana.
Pravilnik Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Obvestila Planinske zveze Slovenije, št. 4, april 1998. Ljubljana.
Pravilnik o mentorjih planinskih skupin v Planinski zvezi Slovenije. Obvestila Planinske zveze Slovenije, št. 11, december 2000. Ljubljana.
Vzgojno izobraževalni program za pridobitev strokovnega naziva mentor planinske skupine. Upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, 4. seja, 10. 4.–11. 4. 1999.
Zakon o športu. Uradni list Republike Slovenije, št. 22, 20. 3. 1998.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “MENTOR PLANINSKE SKUPINE”

  1. [...] Zgodovina planinstva, Priprava na izlet/turo z izvedbo in vrednotenjem); Borut Peršolja (Mentor planinske skupine, Program za delo planinskih skupin, Planinske poti, Razved, Gorniška literatura, Program [...]

  2. [...] ekonomskega, socialnega, kulturnega značaja (ne pa posledica slabega dela sicer maloštevilnih, a zagnanih mentorjev in vodnikov) oziroma izhajajo iz različnih osebnih okoliščin mladih in vplivajo na njihovo [...]

  3. [...] Kdo so mentorji planinskih skupin si lahko preberete tule. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !