JANEZOVE REŠEVANE GORE – VEČ KOT 750 KRAT!

(Gorniški večer z Janezom Brojanom)

V torek, 4. decembra 2012, je bil v Knjižnici Domžale gorniški večer z Janezom Brojanom.


Janez Brojan v akciji. (osebni arhiv Janeza Brojana)

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:

Janez Brojan (1947) iz Mojstrane, član Planinskega društva Dovje-Mojstrana, alpinist (od leta 1961), gorski reševalec (1963), gorski reševalec letalec (1971) in inštruktor letalskega reševanja (1991). Doslej je opravil več kot 750 reševalnih akcij. Načelnik postaje GRS Mojstrana (od 1978 do 2004), namestnik načelnika GRS (od 1994 do 1998), dva mandata pa načelnik podkomisije za letalsko reševanje. Avtor priročnika za letalsko reševanje (1998). Leta 1968 je v navezi s Klavdijem Mlekužem opravil prvi jugoslovanski vzpon v Walkerjevem stebru v Grand Jorasses, član skupine plezalcev imenovanih mojstranške veverice. Udeleženec odprav Hindukuš (1971) in Makalu (1972). Pobudnik vsakoletnega (od 1988) otroškega planinskega tabora Alpe Adria. Prejemnik medalje za hrabrost (1987), plakete za solidarnost Targa d’Agento v Italiji za humanitarno delo (1998), kipca civilne zaščite za življenjsko delo (2012), častni občan Občine Kranjska Gora (2012). Od leta 1971 filmsko dokumentira svoje delo, rezultat je film Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga (2012).


Reševanje nekoč … (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

O čem sva se pogovarjala, pa lahko sklepate na podlagi vprašanj:

Mineva 100. obletnica ustanovitve prve rešilne postaje pri nas. Smo obletnico dostojno proslavili, zaznamovali? Kakšno je sporočilo praznovanj za prihodnost?


Ob 100. obletnici organiziranega reševanja. (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

Gorsko reševalna zveza Slovenije je že šest let samostojna. Kako gledaš na to obdobje in na čas odcepljanja od Planinske zveze Slovenije?

V najbolj aktivnih alpinističnih časih si bil – danes bi rekli – vrhunski alpinist. Kako to, da si se potem skorajda v celoti preusmeril v reševanje? Ti je za to kdaj žal? Kako ocenjuješ, primerjaš tvoj alpinizem in sedanji alpinizem?

V intervjuju za Gorenjski glas si ob prejemu kipca civilne zaščite za življenjsko delo dejal: »Enostavno imam v sebi željo, da pomagam ljudem v težavah.« Je ta želja prisotna predvsem glede dogajanja v gorah, ali tudi sicer v življenju?


Gora, zrak, svoboda? (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

Pet desetletij reševanj (prvič si sodeloval na akciji leta 1963). Te lahko z vidika malomarnosti obiskovalcev gora še kaj presneti?

Ob številnih gorniških priročnikih, tečajih in usposabljanjih, informacijah na spletu se iz leta v leto še vedno pojavljajo najosnovnejše napake povezane s slabo pripravo na turo. Se je s tem treba preprosto sprijazniti?

V čem je problem preventive v gorah (zdi se, da ta – ob naraščajočem številu nesreč – ni dovolj učinkovita)? Je ključ do rešitve v ukinitvi brezplačnega reševanja in uvedbi zavarovanja, ki bi ga – podobno kot v alpski soseščini – moral plačati vsak sam?


Pomagati drugemu, je največ, kar je človeku dano. (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

Je možno – recimo v nastajajočem Nacionalnem programu varnosti v gorah – postaviti in uresničiti vizijo nič. Ta pomeni:
NIČ SMRTNIH ŽRTEV IN NIČ HUDO TELESNO POŠKODOVANIH OSEB ZARADI NESREČ V GORAH V SLOVENIJI

Že vrsto let – tudi letošnje, po zadnjih podatkih – ne bo izjema v približno polovici posredovanj sodeluje helikopter. Polovico reševanj pa opravite reševalci na klasičen način. To je pač posledica omejitev, ki jih ima tehnika, ne pa tudi človek. Kje so še rezerve v klasičnem reševanju, kaj bi se še dalo izboljšati, olajšati reševalcem?


Helikoptersko reševanje sodi med najzahtevnejša reševanja. (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

Kako gledaš na ideje o delni profesionalizaciji gorskega reševanja?

Nesreča na Okrešlju nas je vse zaznamovala. Sam izjemno pogrešam Borisa Mlekuža. Smo se iz nje kaj naučili?

Kakšen je tvoj odnos do Triglava? Letos je bila z žično vrvjo nadelan še zadnji odsek s Kredarice do Malega Triglava. Je bilo to res potrebno? In: ali na zavarovanih poteh hodimo ali plezamo? So žične vrvi res varovala ali so to predvsem oprijemala, napredovala?

Za konec se vrniva na tvoj začetek: zrastel si v gorniški družini. Kako danes gledaš na družinsko gorništvo? Kakšen bi bil tvoj nasvet mladim staršem? In kako gledaš na vlogo planinskih društev pri usposabljanju otrok, mladostnikov in mladih za varnejše doživljanje gora?


Klasično reševanje še vedno prevladuje. (Insert iz filma Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !