ČOPOV JAKEC

Jaka Čop je bil rojen 26. oktobra 1911 na Jesenicah, kjer je 5. januarja 2002 tudi umrl. Z natakarskim poklicem se je zaposlil v železarni, kjer je ostal do upokojitve. Tako mu je ostalo več časa za hojo po njemu tako ljubih gorah, ki jih ni obiskoval tako kot njegov stric Joža, znameniti alpinist, preko prepadnih sten, ampak zvečine po planinskih poteh in pastirskih stezicah ter vedno s fotografskim aparatom okoli vratu. Bil je član Skalašev, ki so na vrhunsko raven dvignili ne le slovenski alpinizem, ampak tudi umetniško fotografijo, gorniško literaturo in film.


Jaka Čop

Zasluženo je postal starosta slovenskih planinskih fotografov. Matjaž Kmecl ga je označil za nenavadnega, zaljubljenega umetnika, ki so mu bile gore svete in jim je služil na pobožen način. Njegove fotografije so zbrane v knjigah: leta 1962 je izšel Svet pod vrhovi, leta 1969 Raj pod Triglavom, leto dni pozneje Viharniki, leta 1989 Kraljestvo Zlatoroga – Julijske Alpe, leta 1993 Slovenski kozolec in naposled leta 1996 njegovo življenjsko delo Trenta in Soča. Ves čas delovanja pa je potoval po slovenskih šolah in čarobno Zlatorogovo kraljestvo prikazoval na nešteto predavanjih z diapozitivi.

Jaka Čopa sem osebno spoznal aprila leta 1982, ko je na povabilo domačega (domžalskega) mladinskega odseka prišel na šolo in nam s pravljico o Zlatorogu ukradel eno uro telovadbe. Vedeti je treba, da je telovadba v četrtem razredu zakon, in zgodba je morala biti res nekaj posebnega, da smo kljub vnaprejšnji antipropagandi zdržali v temi šolske projekcijske dvorane. Rezultat je bil očiten: vsi sošolci in sošolke so se hoteli vpisati v planinski krožek in naslednji izlet na Pastirce pod Kamniškim sedlom (ki ga danes izpodriva starejše zemljepisno ime Na stanu) je izgledal kot jara kača z nahrbtniškimi bradavicami.

Ob njegovi smrti sem za Planinski vestnik napisal članek z naslovom Čopozitivi, kjer sem predstavil tudi črnobelo zbirko diapozitivov Razvoj slovenskega planinstva, ki sva jo pripravila skupaj.


Naslovni diapozitiv iz zbirke.

Ob stoletnici njegovega rojstva je oddajo o tej izjemni osebnosti pripravil Jurij Popov. Oddaja Sledi časa je bila prvič na sporedu Radia Slovenija v nedeljo, 11. decembra 2011, ob 10.10 uri. V oddaji smo sodelovali Elizabeta Gradnik, kustosinja Slovenskega planinskega muzeja, Jože Mihelič, vodja službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo Triglavskega narodnega parka in Borut Peršolja, inštruktor planinske vzgoje Planinskega društva Domžale.

V oddaji je Elizabeta omenila Jakčeve napotke fotografom, ki jih je lastnoročno napisal ob neznani priložnosti:


Napotki Jake Čopa za fotografiranje. (vir: Slovenski planinski muzej)


Napotki Jake Čopa za fotografiranje. (vir: Slovenski planinski muzej)

Napotki, napisani z njegovo značilno pisavo, so še danes uporabni.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “ČOPOV JAKEC”

  1. [...] skupna vez je bil tudi legendarni Jaka Čop, čigar čopozitivsko delo, z nezgrešljivo intonacijo glasu, ki vstopi vate in začara [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !