Zvočni posnetek (3 min 49 sek, MP3)
Za hojo v gore je treba imeti v védenje o gibanju, bivanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. Gibanje v gorah obsega hojo, plezanje, smučanje ter različne oblike dejavnosti kot so izleti, pohodi, ture, planinska orientacijska tekmovanja, turno smučanje in tabore. V gorah delujejo intenzivni naravni procesi, zato sprejmimo tveganje in prevzemimo odgovornost. To pomeni skrb za svojo varnost in varnost preostalih obiskovalcev gora ter spoštovanje in upoštevanje nosilne sposobnosti narave.
Zbir vseh teh znanj, izkušenj in veščin imenujemo Planinska šola, ki jo v slovenskih gorah poznamo od leta 1961. Planinska šola je pot k poglobljenemu teoretičnemu znanju in obvladovanju praktičnih veščin, ki izhaja iz stoletne tradicije planinske organizacije. Osnovno znanje, veščine in navade si lahko pridobimo na organiziranih vodenih izletih, pohodih in turah, s sodelovanjem na Planinskih šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva in Planinska zveza Slovenije, ter s samoizobraževanjem (na voljo so številni učbeniki, priročniki, revije, svetovni splet). Cilj različnih vrst gorniškega usposabljanja je upoštevanje in ohranjanje naučenega v praksi.
Program gorniškega opismenjevanja omogoča novincu kakovosten vstop v gorništvo kot način življenja, saj se v njem prepletajo vsebine za varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah. Planinska šola je hkrati osnovno merilo usposobljenosti za dosego nadaljnjega gorniškega strokovnega znanja in nazivov, kot so inštruktor planinske vzgoje, alpinist, gorski reševalec ali varuh gorske narave.
Usposabljanje mentoric planinskih skupin. (Fotografija: Borut Peršolja)
Zbrane vsebine v učbeniku Planinska šola, ki je izšel leta 2004 v Planinski založbi, pravzaprav predstavljajo gorniško abecedo, ki bi jo moral poznati in po možnosti čim bolje obvladati vsakdo, ki se odpravlja na izlet, pohod ali turo v gorsko pokrajino. Cilj Planinske šole je namreč usposobiti obiskovalce gorskega sveta za varnejše samostojno gibanje v gorah.
Zato se držimo pravila, da je vedno boljša preventiva in da je dobra priprava izleta ključni dejavnik varne vrnitve domov. V gorah izvajajmo dejavnosti, ki smo jim dorasli. Tudi izkušnje drugih so najpomembnejši vir znanja in ustreznega ravnanja. Zato naj novinci poskrbijo za svoje gorniško usposabljanje, poiščejo naj nasvet pri bolj izkušenih, od planinskih društev pa upravičeno lahko pričakujejo, da spremlja proces njihove uvajalne dobe. Stremimo za najboljšo prakso in se nikoli ne nehajmo učiti.
Pomembna prednost planinskih društev je urejen sistem prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti s starejših in bolj izkušenih članov na mlajše in novince. Sobivanje različnih generacij in dejavnosti nam zagotavlja nemoteno delovanje ob spoštovanju nenapisanega medgeneracijskega dogovora o vlogi in pomenu posameznika za planinsko organizacijo. Tako se blažijo razvojne motivacijske krize aktivnih članov, ki so v posameznih življenjskih obdobjih v planinsko organizacijo vpeti različno učinkovito.
Vodniki Planinske zveze Slovenije obvladamo program Planinske šole, ki je osnovno merilo usposobljenosti za samostojno, varnejše in doživeto gibanje obiskovalcev gora. V planinskem društvu skrbimo za razvojne, svetovalne in strokovne naloge s področja gorniškega usposabljanja, za koordinacijo in izvedbo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Vodniki PZS pripravljamo predavanja, demonstriramo gorniške veščine, omogočamo novincem postopno privajanje na gorske razmere in z zgledom skrbimo za uporabo pridobljenega znanja v gorskem svetu različne zahtevnosti.
