AVTORSKO DELO 1

Od kod prepričanje, da je originalni Aljžev stolp vrednejši od skopiranega Francijevega stolpa?

Iz spoznanja, da je Aljažev stolp na vrhu Triglava avtorsko delo in kot tak odraz zgodovinskega časa. Jasno je, da se je pojem avtorskega dela do danes precej spremenil. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah pravi: “Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.”


Aljažev stolp. (Fotografija: Borut Peršolja)

Urad za intelektualno lastnino na svoji spletni strani pojasnjuje, da iz te definicije izhaja pet temeljnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko neko delo okvalificiramo kot avtorsko:
• “Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega varstva (npr. dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti motiv z enakim fotoaparatom in filmom).
Intelektualnost po eni strani pomeni, da se v delu odraza človeški duh, njegove misli, občutki, čustva ipd., po drugi strani pa pove, da je avtorsko delo nematerialna dobrina.
• Avtorsko delo kot stvaritev je lahko le rezultat človekovega ravnanja in ne stroja ali živali. Pomembno je tudi, da gre za dejanje, v katero je vložen določen ustvarjalni napor.
• Področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko.
Izraženost pomeni manifestacijo dela v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za človeške čute. Ni pa potrebno, da je delo fiksirano na materialnem nosilcu (npr. govorjena dela, koreografska in pantomimska dela).”


Triglav s Škednjovca. (Fotografija: Mateja Peršolja)

Aljažev stolp (ali natančneje rečeno stolp Jakoba Aljaža) – prevedeno v gorniško govorico – je avtorsko delo:
- ker je Aljaž kupil zemljo na vrhu takratne jezikovne domovine, razvil izvirno idejo o obliki znamenja na gori (kljub svojemu poklicnemu stanu se ni odločil za križ, čeprav je ta takrat že krasil številne vrhove v Avstro-Ogrski monarhiji) in zamisel – “prvič, od kar svet stoji” uresničil z nemalo truda in odrekanja,
- ker je zavestno in premišljeno v novo znamenje vrh Triglava vključil geodetsko izmerno točko prvega reda (kar mu je sodišče štelo v prid!) in ob tem gojil čiste misli “po slovenskem licu slovenskih gora”,
- ker je skupaj z Antonom Belcem izbral ustrezen material (debelo pocinkano pločevino), postoril vse za njegovo hitro in zanesljivo montažo in ga z ustvarjalnim zanosom tudi slovesno predal svojemu namenu,
- ker je (današnje) sporočilo Aljaževega stolpa zelo široko in sega na “naravno, kulturno, krajinsko in duhovno področje” oz. materialno in nesnovno obzorje visokogorskega dela slovenskih Alp in ustvarja mit nacionalne biti in zavesti,
- ker ob vsakokratnem konkretnem obisku “prebudi občutek, ki ga ni mogoče posredovati, vsi resnični gorniki ga dobijo in nihče med njimi ga ne more izraziti. Zato je toliko srečne samote v njih.« (prirejeno po Kocbek, E. 1951: Črna orhideja. Strah in pogum).

Zato je treba tudi pri Aljaževem stolpu upoštevati načelo, da zagotavlja najboljše varovanje spomenika njegovo normalno delovanje v vlogi, ki mu je bila prvotno namenjena.

Kdaj bo torej avtorsko delo izzvenelo? V nesnovni obliki (verjetno) nikoli. V materialni obliki pa, ko ga bo odstranil zob časa ali bog ne daj podrl kakšen helikopter na nujni zasebni vožnji. Takrat avtorskega dela v materialni obliki ne bo več, bo pa nanj lahko spominjala kopija v muzeju.

Vse, kar ima obliko, je minljivo. Vse, kar ima srčnost, je večno.

Aljaž je bil mož dejanj. Zato ni čudno, da to – v Aljaževem primeru rodbinsko ime – danes ponosno nosi kot osebno ime kar 4.099 Slovencev. Ali Jakob Aljaž še živi, pa ne vemo zagotovo. V zbirki Statističnega urada Republike Slovenije ob iskanju tega imena dobimo rezultat: “Pogostnost kombinacije imena in priimka JAKOB ALJAŽ je manjša kot pet ali pa se ta kombinacija ne pojavi.”


Jakob Aljaž. (Vir: Zbirka diapozitivov Zgodovina slovenskega planinstva)

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “AVTORSKO DELO 1”

  1. [...] – da se kos za kosom izdela replika originala? – kaj je Aljaž postavil na vrhu – kočo, avtorsko umetniško delo, Faradayevo kletko ali stražni stolp ter zakaj ni postavil križa? – ali originalni stolp [...]

  2. [...] dobrim mesecem dni je minilo 120 let od postavitve kovinskega stolpa na vrhu Triglava, tega »edinstvenega višinskega okrasa Slovenije« (Strojin, 1980, stran 5). [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !