BORISOVO SPOMINSKO SREČANJE V BAVŠICI

Maj 15th, 2017 by Borut Peršolja

Letos bo minilo 20 let od nesreče na Okrešlju, v kateri je življenje izgubil tudi vodniški, inštruktorski in gorsko reševalski prijatelj Boris Mlekuž.

Vabljeni, da se skupaj spomnimo njegovega gorniškega dela in v njegov spomin utrdimo naše vezi.

VABILO (PDF 340 KB)

***

19. do 20. maj 2017
Planinsko učno središče Bavšica

PROGRAM

Petek, 19. 5. 2017
19.00-20.00 prihod in nastanitev
20.00-21.00 večerja
21.00-23.00 spominski večer

Sobota, 20. 5. 2017
zajtrk
izlet/tura (po dogovoru med udeleženci)
13.00 kosilo
pospravljanje
14.30 odhod v Bovec, obisk Borisovega groba
15.00 razhod in pot domov

***

Vse se začne z željo po gibanju v gorah. In takoj zatem se sproži zgodba. Glavni medij za posredovanje zgodbe pa je še vedno beseda. In gorništvo je izkušnja, zato jo lahko v vsej dimenziji razume samo tisti, ki se z njim ukvarja. Vsak vzpon in spust je zgodba zase. Vsako dejanje v gorah izraža gornikovo osebnost in človek pri tem razgaljenju vedno nekaj poudari, nekaj pa zamolči ali potisne v ozadje.

Nekdo drug bi zgodbo vzpona in spusta na isto goro povedal popolnoma drugače.

Gibanje vsebuje občutek svobode. Tiste divje, neukročene svobode, ki je v vseh pogledih uprta v človeka in naravo hkrati.

Če takrat, ko smo v gorah, gora ni v nas, s kakšno pravico smo sploh na gori?

Zato dosledna gorniška pismenost vsebuje dvojno spodobnost: umeščanje lastnih knjig (vzponov in spustov) v skupinsko knjižnico in umeščanje samega sebe v posamezno knjigo (vzpon in spust). Če vi berete knjigo, jaz berem tla, zato me tudi hoja najbolje razlaga.

Blaga očaranost pride spet do izraza v pogovoru s sočlovekom, s socialno mrežo: z družino, svojci, prijatelji. Vendar se lahko hitro ujamemo v past, saj z govorjenjem, ki nas vodi stran od doživetja, izgubljamo sebe, ne pa vzpona in spusta. Zato je velikokrat lepo, ko nam zmanjka besed. Takrat smo spet zliti z goro.

Z mojo goro.

Z našo goro.

Stvari, ki so lepe, ni nikoli dovolj. Vedno pa mora obstajati nasprotje, da se sploh zavemo razlike. Grebenska rez, ki se z zložnega pobočja prevesi v razdrapano ostenje, neopazna plezalna smer, ki preide v uhojeno pot. Dan in noč, svetloba in tema, življenje in smrt. Zato ob prehodu zadnjega sestopnega koraka začutimo iskano povezanost z goro. Utrujenost je premagana z vztrajnostjo, šli smo čez samost in zdaj lahko hodimo z lahkoto vetra.

V praznino koraka smo napisali vsak svojo zgodbo, ki smo jo z zanesljivostjo in spoštljivostjo gibanja povedali tudi gori.

Moji gori.

Naši gori.

Borisovi gori.

***

Vabljeni torej, da se skupaj spomnimo Borisa.

Tega izjemnega človeka, ki je v marsikomu od nas pustil globoko sled.

V sproščenem prijateljskem druženju se bomo spomnili skupnih poti, jedi, ob katerih smo polnili utrujene mišice, prizorov, ki smo jih opazovali nad Bavšico. (Zaželeni priboljški iz domače kuhinje.)

Lahko pridete zvečer, lahko pridete v soboto, lahko smo skupaj ves čas. V PUS Bavšica bo škatla za prostovoljne prispevke za pokritje stroškov srečanja. Če nas bo dvajset in bomo vsak darovali po deset evrov, bo vrh osvojen.

Če ne morete priti (prosim za predhodne prijave na borut.persolja@guest.arnes.si) bodite z nami tam, kjer pač boste. Življenje teče vzporedno, po različnih poteh in v različnih dolinah. Povejte pa drugim, vsem, ki so Borisa poznali, da spomin živi in ga lahko spet osvežimo.

Prostora bo dovolj za vse: za fotografije s tur, taborov, tečajev, reševalnih akcij; za besede, napisane in izrečene, za molk, ki napolnjuje srce; za solze, ki se še niso posušile.

Predvsem pa za nasmehe ob snidenju in zadovoljstvu, da smo. In da hodimo v hribe.

Vabljeni in se vidimo.

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

NASLOVNO GOSTOVANJE V PARTNERSKIH RAZGLEDIH

Maj 8th, 2017 by Borut Peršolja

V petek, 5. maja 2017 so izšli (po imenu) partnerski Šolski razgledi (strokovnoinformativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo).


Deveta letošnja številka s parom kavk na naslovnici. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Glavna in odgovorna urednica Lučka Lešnik mi vsako leto odpre svoj časopisni okvir. Ob tem je zapisala:

»Dvojka je prav simpatična številka. Malo je zaokrožena, malo poševna in ravna. Skratka, zabavna.

In ker je dvojka, ni nikdar sama; četudi je sama, je zmeraj seštevek dveh enk.

Da dve ni ena, je posebno pomembno tudi v naših šolah – zdaj, pred koncem šolskega leta, še toliko bolj!

Radi se potepamo v družbi, radi sami, a v dvoje je za večino najlepše. Marsičesa pa sploh ni mogoče početi, če ni z nami vsaj še kdo.

Za tokratno likovno opremo smo v našem arhivu izbrskali nekaj fotografij (hvala vsem njihovim avtorjem), ki imajo … le kaj imajo skupnega?

Pogovori dveh pogosto pustijo najgloblje sledi. In kolesariti v dvoje je zelo lepo. Še ptici radi poletita skupaj in tudi drevesni debli se prepletata. Dobra moža, ki varujeta dom, brezčasnost sploh ne moti, saj sta dva in jima ni dolgčas. In roži na okenski polici lepše cveteta, ker ena drugi delata družbo. Celo tulipana se lahko poljubita, saj sta dva. In srčno hrepenenje je lahko uslišano, kadar srce ni le eno samcato – to pa zares ni nikoli.

Prepustite se branju besed in podob v novih Šolskih razgledih in – podelite jih še s kom.«

Zato – povabljeni. K branju katerihkoli Razgledov in k hoji na katerikoli Razgled.

***


Isti kavki, isto nebo, a druga fotka. (Fotografija: Borut Peršolja)

In ja: takoj, ko sem videl fotko, sem vedel, da je moja. O tem sva se v nedavnem pogovoru menila tudi s Srdjanom Živulovićem, fotoreporterjem in prejemnikom Pulitzerjeve nagrade:

A imaš v glavi tako rekoč vse posnetke, ki si jih doslej naredil?
Praktično ja. Svojo fotografijo bom spoznal tudi po n-letih. Točno vem, to je moja fotografija.

Sploh lahko brišeš ta spomin v glavi?
Ne, spomin ostaja. Jaz gledam dnevno 500 do 1.000 fotografij. Ob tem se učim, vidim, kaj delajo drugi, kako razmišljajo … Tehnično je seveda enostavno narediti dobro fotko. Zato velikokrat rečem mladim: poglej si fotko in če ti je všeč, jo poskušaj narediti na novo. Točno tako, isto! In ponavadi ob tem nastopijo ustvarjalne težave … (smeh)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

IN SMO ŠLI: UGLAŠENI S SPOMINOM

Maj 7th, 2017 by Borut Peršolja

Včeraj si bil v Ljubljani zelo težko sam. Midva sva bila v številni hodilni družbi natančno sedem ur. S seboj sva nesla tudi triglavko pokojnega soseda Dolfeta Modica, borca prekomorskih partizanskih enot in do smrti vsakoletnega udeleženca pohoda in osrednje prireditve.

Pot spominov in tovarištva, tudi Pot ob žici, je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi (sprva italijanske okupatorske) bodeče žice, ki je med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945 oziroma 1171 dni omejevala Ljubljano, mesto heroj.

Včeraj preprek ni bilo. Bilo je veliko optimizma, veselja in navdihujočega napora. Danes pa si spet postavljamo prepreke in celo ovire. Tega nam res ni treba.


Začeli smo pri AMZS, uradno tretji od skupaj osmih kontrolnih točk. (Fotografija: Borut Peršolja)


Danes najlepši, med vojno pa …, je del od Koseškega bajerja do Brda. (Fotografija: Borut Peršolja)


Hodili smo tako kot na atletskem stadionu – v nasprotni smeri urinega kazalca ali proti toku.
(Fotografija: Borut Peršolja)


Tudi ozaveščevalna akcija Amnesty International je bila zgovorna. (Fotografija: Borut Peršolja)


Sedem ur za premišljevanje o drugi svetovni vojni, o desetdnevni vojni, ki sem jo doživel sam, o življenju, ki ne izbira in določa. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zeleni obroč, vrednostno nevtralen, spominja na razpršeno strelsko tarčo in zato deluje sporočilno prazno, nedoraslo. (Fotografija: Borut Peršolja)


Razlike vedno obstajajo in zato je tudi na Golovcu tako težko biti različen. (Fotografija: Borut Peršolja)


Miselni zemljevid, ki se je ob begunski krizi osvežil in v novi preobleki stopil v ospredje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zadnji del poti, boleče mišice in prašne superge napovedujejo dolgotrajen spomin.
(Fotografija: Borut Peršolja)


Spomin je treba ves čas ohranjati, ga osveževati in ne glede na medij sporočanja … (Fotografija: Borut Peršolja)


… vedeti za (žal) njegovo nujno časovno neujemanje z dobo nastanka. (Fotografija: Borut Peršolja)


In večno vprašanje: zakaj pozabljamo toliko bolj, kolikor bliže udobja svojega doma smo?
(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI – KONČNO, A NE DOKONČNO

Maj 5th, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem in s tem prispevkom končujem objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI,
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV,
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE,
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA,
5. del: VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA,
6. del:
OBISK GORA ALI NJIHOVA SOUPORABA
7. del: VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK.)


Gremo?
(Fotografija: Borut Peršolja)


Obtesano in pritrjeno. (Fotografija: Borut Peršolja)


Slovenske gore: včeraj, za danes in tudi jutri. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Končna celovita poročila:

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2010 – POLETJE, 12. 1. 2011 (PDF 2,3 MB)

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2011 – ZIMA, 12. 3. 2011 (PDF 1,3 MB)

- PREDLOG PROMETNE UREDITVE NA VELIKI PLANINI Z ANALIZO PROMETA IN OBISKOVALCEV, 2011 (PDF 1, MB)

- NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI (SKLEPNO POROČILO), 11. 11. 2011 (PDF 1,3 MB)

***


Izostrenost pokrajine … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost življenja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost prilagajanja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj ostane, kaj se spremeni in kaj inovativnega bo zraslo iz ognja znanja? (Fotografija: Borut Peršolja)


Vsak obisk gora je lahko nagrajen, vendar šele, če vanj vložimo lastni trud in kakovosten odnos. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK

Maj 4th, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine pripravila Predlog prometne ureditve na Veliki planini z analizo prometa in obiskovalcev. Rezultate smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.


Staro, a še vedno uporabno prevozno sredstvo. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Za območje Velike planine v preteklosti ni bilo opravljenih kompleksnejših popisov prometa ter obiska. Najbolj zanesljivi so podatki o prepeljanih potnikih z nihalko, ki zajemajo le delni popis obiska. V virih ni bilo zaslediti popisov prometa oz. samih obiskovalcev iz drugih smeri prihodov. Obstajata namreč dve glavni smeri prihoda obiskovalcev na Veliko planino, iz doline Kamniške Bistrice ter po cesti iz sedla Volovljek oz. Kranjski Rak. Za namen Načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini je bil opravljen popis prometa ter obiska na določene izbrane dneve.


Pozimi si planina oddahne in – upam – tudi spočije. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izbor dni popisa prometa in obiska je bil usmerjen v vremensko ugodne dneve za obisk, kar je pomenilo predhodno sončno vremensko napoved. Sončni dnevi ter večinsko dnevi v vikendu so bili izbrani zaradi ugotavljanja razmer ob visokih obremenitvah Velike planine z obiskom oz. prometom. S popisom dnevov z večjim obiskom je bilo poleg samega števila obiskovalcev možno beležiti tudi smeri prihodov oz. gibanja obiskovalcev, kar so koristni podatki za analizo ter nadaljnje usmeritve v okviru načrta upravljanja z obiskom. Izveden je bil popis prometa ter v določenih dneh tudi popis gibanja obiskovalcev.

Struktura popisnih dni.

datum dan v tednu vrsta popisa
15. 8. 2009 praznik popis prometa
15. 8. 2010 praznik popis prometa in gibanja obiskovalcev
22. 8. 2010 nedelja popis prometa in gibanja obiskovalcev
6. 2. 2011 nedelja popis prometa
7. 9. 2011 sreda popis prometa

Popisna mesta za promet in obiskovalce
Glavno števno mesto za popis prometa je bilo Kranjski Rak. Natančneje odsek ceste, ki s Kranjskega Raka vodi na Veliko planino. To števno mesto je vključevalo popis podatkov o številu vozil, vrste vozil, število oseb v vozilih ter območje, iz katerega vozila prihajajo. Najpomembnejša informacija teh popisov je bilo tako število vozil kot število obiskovalcev Velike planine, ki so se pripeljali iz smeri Kranjski Rak. Poleg tega se je pridobilo tudi časovno dinamiko prihodov in odhodov vozil oz. obiskovalcev ter območje iz katerega vozila prihajajo. Popis prometa na Kranjskem Raku je bil izveden v vseh popisnih dnevih. V dveh popisnih dnevih smo popisovali promet tudi še na popisnem mestu Jelšev Konfin ter Marjanine njive, ki dajeta podatke in dinamiko vozil za smer Kisovec ter Ušivec.


Sinus? (Fotografija: Borut Peršolja)

V dveh popisnih dneh, ko smo pričakovali visok obisk, je bil izveden popis gibanja obiskovalcev tako na sami Veliki planini kot na dostopnih poteh na planino. Namen popisa je bil preveriti okvirno gibanje in dinamiko obiskovalcev Velike planine.

Popisna mesta za popis obiskovalcev:
- Spodnja postaja nihalke za Veliko planino
- Gradišče sever
- Smer Zeleni Rob
- Smer sedežnica
- Smer turistično naselje
- Gradišče jug
- Smer Vetrnica
- Smer Poljanski rob
- Vetrnica (cesta mimo jame Vetrnica)
- Poljanski rob cesta
- Poljanski rob steza
- Sapna steza
- Smer Stahovica
- Smer planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Smer Krivčevo
- Smer Rakove ravni
- Marjanine njive
- Za Ušivcem
- Smer cesta na Gojško planino
- Smer steza na Dovjo ravan


Nihče ni pri miru, še najmanj pa mirujoči promet. (Fotografija: Borut Peršolja)

Popis mirujočega prometa
Poleg popisa vozil in popisa obiskovalcev se je izvajal tudi popis mirujočega prometa oziroma parkiranih vozil na območjih parkiranja med Kranjskim Rakom in planoto Velika planina preko dneva na vsaki dve uri. S tem smo pridobili podatke, v kolikšni meri določena izhodišča obiskovalci uporabljajo za dostop na Veliko planino. Popisna mesta so bila vsa območja, od koder vodijo na planino dobro uhojene poti (markirane in nemarkirane). In sicer:
- Planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Rakove ravni
- Marjanine njive
- Območje Za Ušivcem
- Mačkin kot

Popis se je izvedel na širšem območju popisnih točk, saj so bila vozila parkirana tudi ob cesti stran od glavne lokacije parkiranja.

Kategorija obiskovalcev
Popis obiskovalcev je zajemal ciljne oziroma starostne skupine obiskovalcev in sicer se je obiskovalce popisovalo v naslednjih kategorijah:
- Sam
- Par
- Mlajši vrstniki
- Vrstniki srednjih let
- Starejši vrstniki
- Družine
- Mešane skupine
- Kolesarji
- Konjeniki
- Psi

Popis je potekal preko celega dneva in je zajemal pol-urne intervale, s česar je možno ugotoviti časovno gibanje obiskovalcev po Veliki planini.


Prostranstvo, ki ga omejuje smer. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Predlog prometne ureditve na Veliki planini
Predlog prometne ureditve vsebuje rešitve, ki so že vključene v dokument Velika planina, Nova prometna ureditev, Janez Bizjak, 2008.

Avtomobilski promet do Velike planine, oz. do izhodišč tik pod njo, je omogočen po občinski cesti, ki se odcepi na Kranjskem Raku; na križišču z regionalno cesto Kamnik-Podvolovjek-Luče ( prelaz med Kranjsko in Štajersko).

Omejena dostopnost, omejen dovoz
Na podlagi Odloka o redu na območju Velike planine, občine Kamnik (Ur.l. SRS 27/85) je prost dostop možen do Železničarskega doma na Pl. Kisovec, do parkirišča pod Ušivcem, do parkirišča pod Tiho dolino in do Pl. Dol. Vsi cestni odseki, ki vodijo z omenjenih parkirišč do same Velike planine in po njej, imajo omejen dostop, do katerega so upravičeni stalni uporabniki: kmetje, pastirji, oskrbniki domov, žičničarji, lastniki počitniških hiš, gozdarji javne službe ZGS, lovci. Vendar je ta omejitev večkrat le teoretična, saj številni obiskovalci vedno manj upoštevajo predpisani red pri vožnji po planini.

Uporabniki
kmetje in drugi lastniki za transport lesa, pastirji (traktorski transport živine na pašo in poletno oskrbovanje), lovci, gozdarji, lastniki počitniških hiš in najemniki stanov, predvsem enodnevni obiskovalci (turisti, pohodniki, rekreativci vseh vrst, planinci, romarji, udeleženci različnih prireditev).

Posebne analize ali študije o morebitnih konfliktih oz. negativnih vplivih množičnega obiskovanja planine na pašo (vznemirjanje živine) še ni. Tudi še ni nobene analize o vplivih prometa na kakovost podtalnice, čeprav je Velika planina strateško pomembno vodozbirno območje za vodno oskrbo občine Kamnik.


Velikoplaninska prikazen steguje lovke. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vzdrževanje
za vzdrževanje skrbijo Občina Kamnik, Komunala Kamnik in pastirji.
Cesta je dobro urejena vse od Kranjskega Raka do Pl. Kisovec in od križišča za Kisovec desno navzgor do pomožnega parkirišča pod Tiho dolino. Cesta je dovolj široka, da omogoča srečevanje avtomobilov (brez vmesnih izogibališč), v primerih množičnih obiskov Velike planine je omogočeno tudi parkiranje vzdolž ceste (kar lahko otežuje obojestranski promet oz. srečevanje).

Lastništvo ceste
Trenutno je cesta od Kranjskega Raka navzgor do konca vseh odsekov v pristojnosti občine Kamnik. Toda ker leži pomemben del ceste, to je njen spodnji del od Kranjskega Raka do križišča za Pl. Kisovec, vključno z bodočim največjim parkiriščem pod peskokopom nad tem križiščem, na območju občine Luče, bo potrebno lastništvo oziroma upravljavske pristojnosti sporazumno urediti.

Obremenitve in obstoječe prometno stanje
V poletnih dneh je stanje na cesti vedno bolj stihijsko in nekontrolirano. Brez nove prometne ureditve bo stanje vedno slabše! Samo po sebi se nobena stvar ne uredi. Dobro vzdrževana cesta bo privabila še več prometa (za Alpe že desetletja velja: kdor seje ceste, žanje promet).

Največjo prometno obremenitev (zaradi številčnosti) predstavljajo enodnevni obiskovalci Velike planine; predvsem v dneh večjih prireditev je cesta dobesedno blokirana zaradi nedicsipliniranih posameznikov, prenapolnjenih parkirišč in zmanjšane prevoznosti zaradi vzdolžnega obcestnega parkiranja.


Prometna signalizacija v najslabši izvedbi. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kršenja in stalne zlorabe občinskega Odloka o omejenem dovozu na planino predstavljajo nedopustno, okolju in naravi škodljivo dodatno ter nepotrebno prometno obremenitev. Na pomožnih traktorskih cestah po planini in ob bajtah je vedno več avtomobilov, katerih lastniki niso upravičeni do prevoza oz. vožnje na območju omejenega dovoza.
Najtežjo obremenitev cestišča in njegove pogoste poškodbe predstavlja transport lesa (hlodovine) s traktorji in tovornjaki.

Opozorilo na Kranjskem Raku o video nadzoru dokazuje domnevo, da je območje Velike planine poleg upravičencev in legalne sečnje postalo tudi »samopostrežba« za nezakonito sečnjo in krajo lesa. Transport nakradenega lesa z dolgimi in težkimi tovornjaki v nočnih urah uničuje cesto, ki tehnično ni ustrezna za težki tovorni promet. Tabla o video nadzoru je slepilo za nepoznavalce; omizja vseh okoliških gostiln in bifejev so polna glasnih samohval o javni skrivnosti, kako se da izogniti video nadzoru. Najbrž ima zgodba o trgovini z nezakonito posekanim lesom preveč vpletenih, da je nemogoče, da bi se v javnem interesu »stvari« kmalu uredile in spravile pod učinkovit nadzor.

Utemeljitev prometne ureditve
Velika planina je unikum slovenske kulturne krajine, ogledalo tisočletne pašne kulture, in izjemne arhitekture. Priljubljenost ter navezanost na planino in poistovetenje z njo dokazujejo vedno številnejši obiskovalci. Hkrati nobena pašna planina v Sloveniji ni tako prepletena s prometnicami in obremenjena z avtomobilskim prometom, kot je Velika planina.


Kaj se kuha v prometnem kotlu? (Fotografija: Borut Peršolja)

Zaradi obstoječega stanja, rastoče stihije na cesti, na parkiriščih in za (nad) rampami, je nujno potrebna nova in drugačna prometna ureditev:
- s kontrolirano zaporo ceste in s tem pogojeno kontrolo prometa
- s kontrolirano oz. določeno zmogljivostjo parkirišč
- z ustrezno urejenostjo in opremljenostjo parkirišč in obcestnega prostora
- z ustrezno informiranostjo obiskovalcev, voznikov (info oznake)
- s strožjimi, predvsem učinkovitimi sankcijami proti kršiteljem
- s plačilom primernega prispevka za uporabo in vzdrževanje ceste
- z dogovornim izborom stalnega upravljavca (koncesionarja) in nadzornika ceste

Nova prometna ureditev je namenjena za:
- prometno in okoljsko razbremenitev Velike planine
- večjo varnost širšega vodozbirnega območja in zmanjšanje tveganj za nove okoljske obremenitve
- odgovornejše ukrepe pri varovanju, ohranjanju in upravljanju agrokulturnega fenomena Velika planina
- drugačne, alternativne in inovativne oblike gospodarjenja in koriščenja, prilagojene naravi in kulturnemu izročilu Velike planine
- višjo kakovost obiskovanja in doživljanja Velike planine
- povrnitev »dobrega imena« in slovesa, kakršnega je imela planina v času pred avtomobilsko stihijo

Nova prometna ureditev je skladna z usmeritvami nastajajočega regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, ki pogojno predvideva tudi vključitev Velike planine. Ne glede na odločitev ali bo Velika planina del tega regijskaga parka ali ne, je nova prometna ureditev nujno potrebna predvsem zaradi sanacije obstoječega stihijskega stanja, ne zaradi prilagajanja kakršnemu koli varovalnemu statusu.


Deviška pokrajina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izvedba in predlog ukrepov
Cesta od Kranjskega Raka do konca vseh odcepov pod Veliko planino in pomožne ceste po sami planini so specifična upravljavska celota, potrebna celovitega in enotnega upravljanja.
Predlagani ukrepi za zmanjšanje prometne obremenitve in večji red na območju cele planine morajo biti soglasno dogovorjeni.

Cestna zapora (morda z rampo) in pobiranje parkirnine
Prostor za takšno zaporo mora biti dovolj velik za ureditev obračališča (za tiste, ki ne bodo hoteli plačati in se bodo raje obrnili in za parkirišče avtobusov (za večje skupine obiskovalcev, ki gredo naprej peš).
Smiselno je razmisliti o oprostitvi plačevanja parkirnine za vse avtobuse, ki ostanejo spodaj. To je motivacija za vse, ki obiskujejo planino peš, avtobus v dolini pomeni vsaj 20 do 30 manj osebnih avtomobilov na zgornjih parkiriščih. Takšna bi bila izvirna in dejanska okoljska razbremenitev Velike planine.

Primerna mesta za cestno zaporo:
a. Kranjski Rak: takoj za križiščem. Lokacija ni najboljša, ker ima obstoječe avtobusno parkirišče omejene možnosti in je v zasebni lasti. Za potrebe cestnega sistema Velika planina bi bilo na Kranjskem Raku potrebno urediti obračališče in novo (dodatno) parkirišče za avtobuse.

Na Kranjskem Raku je potrebna vstopna velika informacijska tabla z opozorilom o novem cestnem redu, o plačevanju za uporabo ceste in s skico označenih cestnih odsekov, parkirišč in kapaciteto posameznih parkirišč (število parkirnih mest).

b. Križišče Na Ravneh; pri odcepu za Pl. Kisovec in pred bodočim glavnim parkiriščem (P1):
Lokacija ima dovolj prostora za ureditev obračališča, glavno parkirišče pod peskokopom bo imelo dovolj parkirnih mest za avtobuse

Predlagana ureditev in oprema pri cestni zapori
Cesta mora biti dvosmerna in temu primerno fizično označena. Desni vozni pas je namenjen ustavljanju zaradi plačila prispevka (parkirnine) in za nadaljevanje vožnje do izbranih parkirišč, levi pas mora biti prost in prevozen za vozila, ki se vračajo v dolino.

Ali je potrebna fizična zapora z rampo ali je dovolj zaupanje v kulturo obiskovalcev, ki bodo ustavljali in plačevali brez rampe, je stvar poznejšega premisleka in odločitve.


Zorni kot deležnika pri načrtovanju prometa je izjemno pomemben. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri cestni zapori je potreben majhen pomožni objekt za zavetje osebja na cesti v primeru slabega vremena in za informacijski material, ki bo brezplačno na voljo obiskovalcem. Namesto tega pomožnega objekta je možna tudi postavitev manjše brunarice (ali aplikacija velikoplaninskega stana), nemenjena prodaji pijač, sirov, domačih izdelkov, spominkov itd. (glej poglavje 7).
Skupaj s plačano karto (parkirnino) naj dobi vsak obiskovalec tudi prijazno dobrodošlico v obliki prospekta Velike planine in informativno obrazložitev ciljev in namenov nove cestne ureditve.

S plačilom prispevka za urejanje ceste mora biti vsakemu plačniku zagotovljeno parkirno mesto ob cesti ali na enem od parkirišč.
Za štetje avtomobilov in kontrolo parkirnih možnosti na parkiriščih in ob cesti je pri cestni zapori potrebno postaviti avtomatski elektronski števec. V primeru, ko je število skozi števec prevoženih avtomobilov enako številu razpoložljivih parkirnih mest, bo potrebno cesto zapreti za vsak promet in tako preprečiti prometne blokade. (izognimo se slabim izkušnjam s pobiranjem »cestnine« na Pl. Blato nad Bohinjem: promet je bil, na upravičeno jezo obiskovalcev, večkrat blokiran zato, ker je bilo parkirišče zgoraj in vse obcestne možnosti zasedene, spodaj so še kar pobirali cestnino; blokade so reševali vozniki sami z vzratnimi vožnjami nazaj proti dolini)

Info tabla o novi cestni ureditvi in z zemljevidom (skico) označenih parkirišč in razpoložljivih parkirnih mest; dovolj velika in postavljena na vidnem mestu pred zaporo.

Izjeme pri plačevanju parkirnine oz. prispevka za urejanje ceste
Soupravljavci planine in upravljavec ceste določijo upravičence, ki so oproščeni plačevanja prispevka in imajo tudi pravico vožnje po cestnih odsekih z omejenim dostopom: pastirji, lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč na planini, kmetje-pašni upravičenci, oskrbniki planinskih koč, žičničarji, lastniki počitniških objektov, letni najemniki stanov, lovci, gozdarji, ….Nujno je, da so izjeme napisane in določene tudi v odloku.

Upravičenci do brezplačnega dovoza na planino morajo dobiti posebne avtomobilske (ali traktorske) nalepke: te omogočajo prepoznavanje upravičencev na cestah z omejenim dostopom od kršiteljev prometnega reda, hkrati je s tem preprečena zloraba prenosljivih dovolilnic.


Kje je meja udobja? (Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

OBISK GORA ALI NJIHOVA SOUPORABA

Maj 2nd, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI,
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV,
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE,
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA,
5. del: VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA.)


Stan: vezan na točno določeno pokrajino in točno določenega človeka. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvajala več različnih aktivnosti. Rezultate smo upoštevali pri pripravi končnega predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini, ki ga bom objavil v naslednjem prispevku.

***

Načrt upravljanja z obiskom (v nadaljevanju: UO) vsebuje:
- oceno stanja turističnega obiska na obravnavanem in vplivnem območju:
- strateške in operativne cilje upravljanja z obiskom,
- prostorsko umestitev varstvenih in razvojnih vsebin,
- program izvajanja z določitvijo prioritet, nosilcev in finančnim ovrednotenjem aktivnosti (akcijski načrt).

Razvojne usmeritve načrta UO se nanašajo na:
- javno infrastrukturo in drugo opremo v pokrajini,
- spodbujanje trajnostnih kmetijskih, turističnih, športnih in kulturnih dejavnosti ter socialnih storitev,
- izvajanje lokalnih (gospodarskih) javnih služb in
- razvoj orodij in različnih komunikacijskih poti za komuniciranje z obiskovalci (promocijski materiali, izobraževanje turističnih ponudnikov, oblikovanje in vzpostavitev informacijskega centra, izobraževanje in aktivna komunikacija turističnih vodnikov, predstavnikov agrarnih skupnosti, delavcev Zavoda za gozdove, lovcev, vodnikov PZS, gorskih vodnikov).

Pri infrastrukturi smo izhajali iz naslednjih načel:
- Obiska ne usmerjamo v območja miru, zato tam ne razvijamo turistične infrastrukture.
- Turistična infrastruktura naj se koncentrira v pastirskih naseljih ali njihovi bližini in ob ključnih turističnih točkah. K turistični infrastrukturi prištevamo predvsem: počivališča, razgledišča, opazovališča, informacijske točke ter pojasnjevalne table, mrežo peš poti, konjeniških in kolesarskih poti.
- Zaradi privlačne turistične infrastrukture, ki obiskovalce usmerja/privlači v določenem območju, se razbremenjujejo (pre)obremenjena območja.


V milijonih let zgrajena infrastruktura. (Fotografija: Borut Peršolja)

Možni cilji za vključitev podjetja Velika planina d. o. o.:
- zagotoviti pozitivno finančno poslovanje podjetja,
- manjša odvisnost od subvencij občine,
- povečanje usposobljenosti in motivacije osebja,
- razpršitev in raznovrstnost storitev in uvedba donosnejših storitev,
- postopna prenova objektov in žičniških naprav ter njihovo dolgoročno delovanje,
- vodilna vloga podjetja pri skupnem upravljanju območja Velike planine.

Glede prometa smo upoštevali naslednje cilje:
- zmanjšati obremenjujoče vplive motornega prometa na naravo,
- izboljšati kakovost življenja za pastirje,
- izboljšati storitve in trajnostno mobilnost za obiskovalce in
- povečati privlačnost območja na temelju trajnostnega turizma.

Po vzgledu primerov dobrih praks smo sledili konceptu umirjanja prometa v gorskih območjih, ki predvideva:
- spodbujanje hoje, kolesarjenja, turne smuke in teka na smučeh,
- povečanje obsega in kakovosti javnega in organiziranega turističnega prevoza,
- urejanje infrastrukture (predvsem parkirišč) za mirujoči promet, predvsem v naseljih v dolini in njihovi bližini,
- omejitev motornega prometa, ko je obisk največji (ob koncu tedna in ob večjih prireditvah), na nujne vožnje,
- ukrepanje, ki bo omejevalo dostop domačinov in lastnikov do njihovih zemljišč oziroma dejavnosti v skladu z dosedanjim pravnim redom.

Turizem je danes veliko bolj interdisciplinarna panoga kot v preteklosti in zato so naloge turizma širše. Poleg razvoja, ponudbe, trženja in prodaje turističnih storitev destinacije, turizem opravlja nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ohranjanja identitete kraja, ohranjanja biodiverzitete, izobraževanja in skrbi za osebno rast. Interpretacija bistveno pripomore k višji dodani vrednosti turističnih produktov in s tem k ekonomski učinkovitosti turizma (Carter 2010).


Radovednost poganja vse in vsakogar. (Fotografija: Borut Peršolja)

Turistični produkt so doživetja. Pri kakovostnem trajnostnem turizmu doživetja izhajajo iz doživljanja naravne in kulturne dediščine in morajo biti povezana z dejanskim okoljem, ki ga obiskovalec doživlja s svojimi čuti. Na Konferenci o turističnih destinacijah za prihodnost 2007 v Sorǿju so menili, da morajo biti doživetja:
– avtentična (izhajati morajo iz resničnih dejstev o konkretnem okolju),
– trajnostno zasnovana (v okviru ekološke, psihološke, socialne in ekonomske nosilne sprejemljivosti območja),
– celostna (holistična),
– navdihujoča (spodbujajo trajne psihološke spremembe – prispevajo k znanju, razumevanju, vrednotam; spodbujajo kreativni navdih; ustvarjajo odnos do območja).

Za kakovost doživetja obiskovalca so pomembne štiri komunikacijske dejavnosti, ki jih je treba skrbno načrtovati, uresničevati, vrednotiti in po potrebi izboljševati: infromiranje, prezentacija, animacija in interpretacija. Vse te štiri dejavnosti imajo v načrtovanju doživetij in v turizmu svoje mesto – vsaka ima svoje cilje in naloge. V praksi se pogosto prepletajo. A nobena izmed prvih treh nikakor ne more nadomestiti interpretacije (Keršič Svetel 2010).


Prva bivališča so bila zavarovana z okoljem, s pečicami. (Fotografija: Borut Peršolja)

Cilji po dejavnostih
Predstavljeni so nekateri cilji po dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, upravljanje z vodami, šport in turizem, promet, komunalno urejanje, raziskovanje in monitoring ter informiranje in izobraževanje), ki so v neposredni povezavi s (turističnim) obiskom. Cilje varstva in razvoja je mogoče uresničiti zlasti prek posameznih dejavnosti. Cilji po dejavnostih so podrejeni ciljem varstva in razvoja.

1 Kmetijstvo
- ohranjati in razvijati tradicionalno kmetijstvo oz. pastirsko živinorejo, ki bo, poleg proizvodne funkcije, skladno s funkcijami območja Velike planine (varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo voda, ohranjanje krajine)
- razvijati ekokmetijstvo (nadzorovana ekološka pridelava – možnost povečanja dohodka)
- povečati dohodek kmetov iz prodaje mlečnih izdelkov
- ohranjati ekstenzivno kmetijstvo kot obliko upravljanja z ogroženimi ekosistemi
- vzpodbujati košnjo v območjih gnezdišč ptic in zaraščanja
- razviti blagovno znamko za kmetijske izdelke z območja Velike planine (nadzor porekla, kakovosti in količine)
- preprečevati onesnaževanje iz točkovnih virov onesnaževanja (gnojišča, gnojne jame) in zmanjševati razpršeno onesnaževanje


Aktivni počitek. (Fotografija: Borut Peršolja)

2 Gozdarstvo
- spodbujati načrtno, celovito, sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom
- ohranjati in izboljšati ekološko stabilnost gozdov
- ohranjati raznolikost ekosistemov v gozdnem prostoru
- ohranjati naravno sestavo drevesnih vrst
- varovati ogrožene in endemične vrste
- razvijati vse funkcije (ekološke, socialne in proizvodne) in vloge gozdov
- v upravljanje z gozdovi vključevati varstvo narave in varstvo kulturne dediščine
- vzpostavljanje in upoštevanje mirnih, prezimovalnih in drugih posebnih območij za potrebe posameznih živalskih populacij
- skupno gospodarjenje z gozdom in travinjem v gozdnem prostoru

3 Upravljanje s prostoživečimi živalskimi vrstami (lovstvo)
- trajnostno upravljanje s populacijami divjadi
- vzdrževati ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom v gozdovih
- v območjih gnezdišč ptic uskladiti interese naravovarstva in lovstva

4 Upravljanje z vodami
- ohranjati značilnosti kraškega hidrološkega sistema
- ohraniti in izboljšati kvaliteto in ohraniti količino vode
- izboljšati učinkovitost rabe vode
- varovati kraški vodni sistem za oskrbo z vodo
- ohranjati stoječe vode, ki so rezultat človekovega dela (kali, mlake)
- sanacija divjih odlagališč odpadkov v bližini vodnih virov
- zmanjšati onesnaževanje voda v vodozbirnem območju Velike planine

5 Šport in turizem
Dejavnosti turizma in oblike rekreacije so vse bolj razvejane in povzročajo različne pritiske, ki jih za območje Velike planine razdelimo v dve kategoriji, to je na turistične in rekreativne dejavnosti ter na turistično infrastrukturo. Turizem in rekreacija sta po eni strani funkciji območja Velike planine, po drugi strani pa neposredno in posredno povzročata vse večje pritiske oziroma predstavljata grožnjo za območje. V prostoru Velike planine se pojavlja okrog 20 različnih oblik prostočasnih človekovih dejavnosti, ki jih umeščamo med turizem in rekreacijo.

Pritiski se povečujejo zaradi povečevanja števila ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter pojava novih oblik prostočasnih dejavnosti, ki se širijo in razvijajo praktično povsod po območju Velike planine. Med največje pritiske spada gorništvo, saj hoja obiskovalcev izven utrjenih in označenih poti ter povečan ali celo masoven obisk nekaterih delov povzročata vznemirjanje pašnih živali, zaradi množičnosti uporabe nekaterih planinskih poti prihaja do erozije in ogrožanja rastišč (zavarovanih) rastlinskih vrst. V obdobju poletne sezone predstavlja veliko obremenitev okolja množičen obisk (planinskih) koč, ki nimajo urejenih čistilnih naprav (razen Domžalskega doma). Vse bolj priljubljene prostočasne dejavnosti, kot so turno smučanje, jadralno padalstvo in gorsko kolesarjenje so zaznani pritiski na območju Velike planine, ki povzročajo vznemirjanje živali in izgubo njihovih zatočišč ter lokalno poškodovanje ali celo uničenje vegetacije. V zadnjih letih se vsi navedeni pritiski povečujejo, pri čemer so z izjemo planinstva, ki je razširjeno praktično povsod po območju z zelo velikim in dolgoročnim vplivom na naravne vire, lokalizirani na do 5 % površine z zmernimi in kratkoročnimi vplivi.


Vse je lepo in vse je v redu. Iluzija? (Fotografija: Borut Peršolja)

Usmeritve na področju športa in turizma:
- razvijati šport in turizem, tako, da ne ogrožata kakovosti območja, ter da se program veže na naravo in kulturno dediščino območja in nudi dodatne zaposlitve domačemu prebivalstvu
- stacionarno turistično infrastrukturo razvijati na ozkem območju sedanje poselitve
- razvijati možnosti za šport v kmetijski in gozdnati krajini, v gozdovih le v omejenih območjih, ki so primerna z vidika varstva narave
- razvijati organizirane in vodene mirne oblike športa ter individualne in nemnožične oblike turizma
- razviti identiteto Velike planine v okviru druge turistične ponudbe v Sloveniji
- razširiti turistično ponudbo tako, da bo obisk čim bolj razporejen preko celega leta (zmanjšati sezonska nihanja v turističnem obisku) in razpršen po celotnem območju
- omejevati in preprečevati oblike rekreacije, ki so v nasprotju z varstvom narave (vožnja z motornimi sanmi)
- določiti turistične potenciale območja
- izdelati blagovno znamko vezano na turistično ponudbo območja
- promocija športa in turizma na območju
- povezati nosilce turizma z namenom koordinacije aktivnosti, promocije in celovitega oblikovanja turističnih proizvodov


Iz Gozda in še vedno gozd? (Fotografija: Borut Peršolja)

Pogoji za izvedbo množičnih prireditev:
- Prireditev mora potekati na v naprej navedeni/določeni trasi/lokaciji.
- Trajni posegi v prostor na lokaciji/ trasi prireditve niso dopustni.
- Glasnost na prireditvi ne sme presegati zakonsko predpisanih ravni hrupa.
- Vozila udeležencev prireditve morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih; parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno.
- Organizator mora v 24 urah po koncu prireditve odstraniti vse odpadke in oznake, ki jih je postavil za potrebe prireditve.
- Organizator mora pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, na katerih prireditev poteka.
- Organizator mora pri organizaciji prireditve upoštevati določila Zakona o javnih zbiranjih (Ur.l. RS, št. 113/2005).
- Organizator mora poskrbeti za začasna stranišča.
- Če je predvidena zapora ceste, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste (občine Kamnik in občine Luče).
- Če je predvidena uporaba gozdnih cest, mora organizator obvestiti krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.


Urejen mirujoči promet je eden od temelj trajnostnega turizma. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Seznam aktivnih deležnikov
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Glavni trg 2, SI-1241 Kamnik
Agrarna skupnost Gojška planina, Krivčevo 8, SI–1242 Stahovica
Agrarna skupnost Mala planina, Zgornje Stranje 10a, SI–1242 Stahovica
Agrarna skupnost Pašna skupnost Velika planina, Velika planina 150, SI–1242 Stahovica
Gospodarska družba Velika Planina, d.o.o., Kamniška Bistrica 2, SI–1242 Stahovica,
Gostinstvo Ovijač (Domžalski dom na Mali planini), Zgornje Gameljne 2, SI–1211 Ljubljana – Šmartno
Krajevna skupnost Črna pri Kamniku, Krivčevo 2, SI–1242 Stahovica
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Zgornje Stranje 22, SI–1242 Stahovica
Občina Kamnik, Glavni trg 24, SI–1240 Kamnik
Pašna skupnost Dol, Brezje nad Kamnikom 5, SI–1242 Stahovica
Planinsko društvo Bajtar Velika planina, Stahovica 20, SI–1242 Stahovica
Planinsko društvo Črnuče, Dunajska cesta 367, SI–1000 Ljubljana
Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, SI–1230 Domžale
Rekreacijsko društvo Rigelj Velika planina, Velika planina 2, SI–1242 Stahovica
Štritof Marko s.p. (Jarški dom), Žaga 14, SI–1242 Stahovica
TPPP d.o.o. (Dom na Kisovcu), Božena Habjan, Zgornje Stranje 4, SI–1242 Stahovica


Največji deležnik pa je narava. In kdo jo zastopa?
(Fotografija: Borut Peršolja)

Seznam svetovalnih deležnikov
Društvo GRS Kamnik, Perovo 20, SI–1241 Kamnik
Policijska postaja Kamnik, Tomšičeva ulica 4, SI–1240 Kamnik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, izpostava Kamnik, Trg talcev 1, SI–1240 Kamnik
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21, SI–1240 Kamnik
Zavod za gozdove Slovenije, LPN Kozorog, Pot na Poljane 1, 1240 Kamnik
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, Tomšičeva 7, SI–4000 Kranj
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, PC Planina 3, SI–4000 Kranj

Prikaz različnih pristopov k vključevanju deležnikov glede na izkazan vpliv in interes.

Pri načrtovanju komunikacije velja izpostaviti dejstvo, da je treba pri vseh stikih z deležniki jasno predstaviti katere dele načrta UO je mogoče usklajevati in kateri deli so izpeljani iz obstoječega pravnega stanja.


Zavetništvo ali zavezništvo? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA

April 30th, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA)


Šotorska in elipsasta posebnost Velikoplaninske bajte. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvedla anketiranje obiskovalcev in obiskovalk. Zimsko anketiranje je bilo izvedeno pozimi 2011. Rezultate vprašalnika smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

Obseg vprašalnika: 13 izbirnih vprašanj (deloma odprtega tipa)
Kraj izvedbe: območje Velike planine – Jarški dom na Mali planini (1520 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kapelica Marije Snežne na Veliki planini (1550 m), gostišče Zeleni rob (1600 m), vrh Gradišče (1668 m)
Datum izvedbe: sobota, 5. februar 2011, od 9. do 16. ure
Vreme: delno oblačno, brez padavin
Število izpraševalcev: trije (3)
Metoda raziskave: vprašalniki so bili anonimni, vprašanci so jih izpolnjevali sami, brez pomoči izpraševalcev
Število izpolnjenih vprašalnikov: 148
Število uporabljenih vprašalnikov: 148
Hramba vprašalnikov: CIPRA Slovenije, Trubarjeva ulica 50, Ljubljana


Skriti gorski turizem ali v planino umeščeno življenje? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Med vprašanimi je bilo 53 % oseb ženskega spola (78) in 47 % oseb moškega spola (70). Skupaj je bilo anketiranih 148 oseb (100 %).

Glede na starostne razrede smo zaznali večji delež mladih. Prevladovale so starostne skupine od 26 do 30 let (19,1 %), od 21 do 25 let (17,1 %), od 31 do 35 let (15,8 %) in od 36 do 40 let (10,3 %). Kar 62 % obiskovalcev je bilo starih med 21 in 40 let. Najmlajši udeleženec je imel 9 let, najstarejši 86 let. Povprečna starost vprašanih je bila 37 let.


S pojemajočim soncem ožaremeteno pašniško igrišče. (Fotografija: Borut Peršolja)

Skoraj vsi vprašani so imeli končano najmanj srednjo šolo (48,9 %), visok je bil delež tistih, ki so imeli končano višjo ali visoko šolo oziroma so imeli več kot univerzitetno izobrazbo (48,3 %). Zgolj osnovno šolo je imelo končano slabih 3 % odstotke vprašanih (mlajši od 14 let niso bili upoštevani).

Obiskovalci so prišli iz štirideset različnih krajev v Sloveniji, kar kaže na precejšnjo turistično privlačnost območja, kar so pokazale že predhodne raziskave (na primer Cigale 1998). Največ vprašanih je bilo z območja Mestne občine Ljubljane, občine Domžale in občine Kamnik. Najbolj oddaljena območja so bila: Novo mesto (Dolenjska), Izola (Primorska), Kranjska Gora (Gorenjska), Stari trg pri Ložu (Notranjska), Črna na Koroškem (Koroška) in Maribor (Štajerska).

Praktično vsi vprašani so se do vznožja oziroma do izhodišča pripeljali z osebnim avtomobilom. Javni prevoz ni igral prav nobene vloge.


Vse se spreminja, tudi razmere na poti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Približna tretjina vprašanih si je za cilj izbrala izlet po celotnem območju ali obisk ene izmed planinskih koč oz. gostišč (8 jih je navedlo Domžalski dom, 4 Jarški dom in 5 Zeleni rob). Petina jih je navedla obisk (pastirskega) naselja Velika Planina. Tisti, ki so izbrali drugo, so navedli zaposlitev na planini ali obisk katere od počitniških koč. Najmanj obiskovalcev je izbralo vzpon na vrh Gradišča (1668 m).

Večina obiskovalcev je ta dan na Veliko planino prišla z gondolo (skupaj 70 %). Na drugem mestu (16,7 %) so bili obiskovalci, ki so uporabili spluženo (makadamsko) cesto s Kranjskega Raka, sledili so tisti, ki so uporabili peš dostop po planinskih poteh iz doline (13 %).


Pretiravanje in podcenjevanje: dvojčka nevednosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po mnenju obiskovalcev (81,2 %) je povsod še vedno dovolj prostora za parkiranje, od tega jih 4,2 % meni, da je parkirišč celo preveč. Opazen je bil delež – 16,8 % obiskovalcev – tistih, ki so bili mnenja, da je parkirišč premalo.

Obiskovalci so menili, da planinske poti omogočajo varnejše gibanje v vseh razmerah (33 %) in da jih lahko uporabljajo tudi neizkušeni turisti (30,8 %). Kar četrtina (24,6 %) jih je menila, da poti na planini ne omogočajo hoje v megli. Dobra desetina (11,5 %) jih je menila, da omogočajo hojo v snežnih škornjih.

Obiskovalci so najbolj pogrešali ureditev tematskih poti (26,5 %), označitev obstoječih poti z markacijami (19,3 %) ter ločitev smučarskih in pešpoti (18 %). Pogrešali so enotne smerne table (11 %) in vpisne skrinjice ter žige na vrhovih (11 %). Tisti, ki so navedli drugo, so navedli nič (7), še ne vem (7) in je kar OK (2).


Prepovedano, a samoumevno sprejeto. (Fotografija: Borut Peršolja)

Čeprav se je večina obiskovalcev do vznožja ali izhodišča pripeljala z avtomobili, jih je vseeno motil promet na planini, zato bi prepovedali vožnjo z motornimi sanmi ob koncih tedna (20,1 %). Želijo si še ponudbo izdelkov domače obrti in prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu (22,1 %). Petina jih je izrazila željo po organizaciji različnih dogodkov vsak teden (21,1 %), a če sklepamo po sledeči izbiri, naj bi bili taki, da bi še vedno ohranjali planino kot območje miru, kjer je hoja izven poti prepovedana (11,6 %). Pod drugo so obiskovalci navedli še: ureditev zimske kolesarske poti, ureditev hotela Šimnovec, ponudbo pomožnih zimskih aktivnosti (sankanje, tek ipd.), ureditev snežnega parka, ter ureditev Zelenega roba in smetišč.

Med novostmi, ki bi jih obiskovalci Velike planine podprli so našteli ureditev družinskega sankališča pod Zelenim robom in odprtje zimske plaže. Dobršen del se jih zavzema tudi za gradnjo zimskega poligona za motorne sani, ureditev plačljivih javnih sanitarij in odprtje informacijskega centra v Domžalskem domu.


Razglednica vesolja. (Fotografija: Borut Peršolja)

O obogatitvi turistične ponudbe s tematskimi izleti ni bilo dvoma: večina si želi vodenje z zabavno in rekreacijsko vsebino, približno polovica manj obiskovalcev bi se udeležila vodenja z gorniško vsebino, pripovedno in mitološko vsebino ter poučnega izleta o skrivnostih zimske narave.

***

Vprašalnik je na koncu vseboval vprašanje oz. osebno sporočilo izvajalcem projekta. Spodaj so odgovori (opomba: enaka sporočila so objavljena samo enkrat):

Še naprej opravljajte dobro delo, lep pozdrav, srečno!
Upoštevanje varstva okolja.
Priporočam uvedbo letne (sezonske) kolesarske karte (cca 150 €), kot na Krvavcu.
Treba je urediti sanitarije predvsem na Zelenem robu.
Čim večji obisk!
Obnoviti bi bilo treba recepcijo Kampa Alpe in okolico.
Spodnji objekt pri gondoli bi bilo treba temeljito obnoviti in posodobiti
“Naše” je, zato izkoristimo možnosti.
Kot turistični vodnik pogrešam info table z zgodovino za individualne goste.
Pohvale za prijazen sprejem.
Več zabavnih vsebin.
Prijazno osebje.
Upam, da se vzpostavi celovita turistična ponudba!
Veliko idej in volje!
Naj vam uspe, pa naj bo to karkoli!
Kot lokalnemu obiskovalcu se mi zdi, da je na planini preveč ljudi – ohranitev planine take kot je.
Zastavljene cilje izpolnite!
Srečno in sončno na vašem projektu!
Razvoj smuke pozimi – manjka akumulacijsko jezero za umetno zasneževanje.
Prepoved vožnje z avtomobili po planini!
Pustite naravo naj zadiha in je ne spreminjajte do te mere, da postane garsonjera “z vsem pri roki”.
Naj se na Veliki planini čim manj posega v naravo in se jo pusti tako kot je.
Zamenjava gondole za jajčke, izboljšati sanitarije v domovih (nadomestiti z javnimi).


Razglednica spominka. (Fotografija: Borut Peršolja)

Urediti plačljiva (varovana!) parkirišča.
Območje miru – čim manj hrupa!
Zelo prijeten in spoštljiv odnos do obiskovalcev. Spodbujam vas k razvijanju Velike planine kot rekreacijske, gorniške in počitniške destinacije, pa čim manj tehnologije na vrh, ker je Velika planina BISER narave!
Ne naredite rezervata, ampak spodbujajte dejavnosti, ki že delujejo.
Uživajte v gorah!
Mislite na nas, gorske kolesarje!!!


Uporabna funkcija lesa.
(Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA

April 28th, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE)


Že skoraj sedemdeset let sooblikovalci doživetij. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvedla anketiranje obiskovalcev in obiskovalk. Poletno anketiranje je bilo izvedeno avgusta 2010. Rezultate vprašalnika smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

Obseg vprašalnika: 31 izbirnih vprašanj (deloma odprtega tipa)
Kraj izvedbe: širše območje Velike planine – Jarški dom na Mali planini (1520 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kapelica Marije Snežne na Veliki planini (1550 m), gostišče Zeleni rob (1600 m), vrh Gradišče (1668 m)
Datum izvedbe: nedelja, 29. avgust 2010, od 9. do 16. ure
Vreme: delno oblačno, brez padavin
Število izpraševalcev: 7 (sedem)
Metoda raziskave: vprašalniki so bili anonimni, vprašanci so jih izpolnjevali sami, brez pomoči izpraševalcev
Število izpolnjenih vprašalnikov: 189
Število uporabljenih vprašalnikov: 188
Hramba vprašalnikov: CIPRA Slovenije, Trubarjeva ulica 50, Ljubljana


Kam na suho v dežju? (Fotografija: Borut Peršolja)

Med vprašanimi je bilo 53 % oseb ženskega spola (100) in 47 % oseb moškega spola (88). Skupaj je bilo anketiranih 188 oseb (100 %).

Glede na starostne razrede so bili vprašani normalno porazdeljeni. Prevladujejo starostne skupine od 41 do 45 let (12,4 %), od 51 do 55 let (11,8 %), od 36 do 40 let (11,3 %) in od 26 do 30 let (10,8 %). Najmlajši udeleženec je imel 8 let, najstarejši 74 let. Povprečna starost vprašanih je 39 let.

Več kot polovica vprašanih ima končano srednjo šolo, skoraj 40 % ima končano višjo ali visoko šolo oziroma imajo več kot univerzitetno izobrazbo. Osnovno šolo ima končano 6,6 % odstotka vprašanih (mlajši od 14 let niso upoštevani).

Obiskovalci prihajajo iz 80 različnih krajev, kar kaže na veliko turistično privlačnost območja, kar so pokazale že predhodne raziskave (Cigale 1998). Največ vprašanih je z območja občine Domžale, Mestne občine Ljubljane in občine Kamnik. Večina obiskovalcev je z območja pod vznožjem Velike planine – s Kamniško bistriške ravni. Najbolj oddaljena območja: Novo mesto (Dolenjska), Koper (Primorska), Krško (Posavje), Kropa (Gorenjska), Radenci (Prekmurje), Vuzenica (Koroška) in Vurberk (Štajerska).


Zemljevid s kraji stalnega ali začasnega prebivališča vprašanih. (Zemljevid: Blaž Repe).

Velika večina vprašanih se je do vznožja oziroma do izhodišča pripeljala z osebnim avtomobilom. Zanimivo je, da je celo več tistih, ki so se pripeljali s kolesom, kot z javnim prevozom – avtobusom.

Največ vprašanih se je ta dan pripeljalo do parkirišča pri spodnji postaji gondolske žičnice v Kamniški Bistrici (30,3 %) – večina jih je prišla na planino z gondolo. 19 (10,3 %) jih je prišlo na planino peš (od tega 7,6 % iz Stahovice in 2,7 % iz Črne). Približno enak delež obiskovalcev je avtomobil pustilo na Kranjskem Raku (14, 6 %) – 1028 m, na Ravneh (13,5 %) – 1175 m in na Ušivcu (11,4 %) – 1400 m.

Približno tretjina vprašanih si je za cilj izbrala pastirsko naselje Velika Planina, tretjina obisk ene izmed planinskih koč oz. gostišč (30 jih je navedlo Domžalski dom, 7 Jarški dom in 10 Zeleni rob), četrtina izlet po celotnem območju in dobra desetina vzpon na vrh Gradišča (1668 m). En obiskovalec si je za cilj izbral vzpon na Konja (1803 m).

Večina obiskovalcev je ta dan obiskala Veliko planino v družbi prijateljev ali z družinskimi člani (skupaj 85,7 %). Manj kot desetina vseh obiskovalcev (9,3 %) je bilo samih ali z večjimi organiziranimi skupinami.

Med vprašanimi so prevladovali naključni obiskovalci Velike planine (29,4 %) in tisti, ki so bili na planini prvič (20,1 %). Več kot petina je bilo tistih, ki so njeni pogosti obiskovalci, nekaj manj pa rednih obiskovalcev planine (skupaj 39,1 %).


Narava Velike planine – največja igralnica. (Fotografija: Borut Peršolja)

Med vprašanih je bilo največ takšnih, ki so se za obisk Velike planine odločili zaradi hoje in rekreacije (39,2 %) in zaradi doživetja gorske narave (36,2 %). Opazna skupina obiskovalcev so opazovalci živali in rastlin. Manjši del jih je prišlo iskat zabavo ali obiskat sorodnika – pastirja.

Največ obiskovalcev (27,1 %) je navedlo, da ne poznajo nič od naštetega (število se ujema s tistimi, ki so bili na planini prvič ali so tam zelo redko). Med tistimi, ki planino že poznajo, so med zanimivostmi Velike planine največkrat navedli pomnik strmoglavljenega bombnika na Mali planini in jamo Vetrnico. Sledi poznavanje neizrazitih, a samosvojih vrhov Bukovec in Koritni vrh. Najslabše poznani so izvir Curla (na Mali planini), arheološko najdišče Pečice (Na Veliki planini) in jama Dovja griča.

Večina obiskovalcev meni, da je število obiskovalcev optimalno. Petina jih opaža težave zaradi množice obiskovalcev ob vikendih, ko je obisk po njihovem prevelik, vendar je še brez posledic. Desetina jih meni, da so že opazne negativne posledice prekomernega obiska, nekaj jih meni, da bi se obisk lahko še povečal (to velja za zimsko obdobje).

Skrb in upravljanje z območjem naj bi po mnenju večine obiskovalcev (26,2 %) skupaj prevzeli planinska društva, pastirske skupnosti in občina. Ta odgovor potrjujejo ostali izbrani odgovori, ker je delež ostalih odgovorov enakomerno razporejen med planinska društva (24,9 %), pastirske skupnosti (24 %) in občino (21 %). Še najmanj obiskovalcev je mnenja, da bi morala skrb za upravljanje območja prevzeti država.


Trniča. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za dostop na planino obiskovalci najpogosteje uporabljajo makadamsko cesto s Kranjskega Raka (skoraj polovica vprašanih), sledi dostop po planinskih poteh iz doline (30 %), na zadnjem mestu pa z gondolsko žičnico. Podatek o veliki uporabi planinskih poti je zagotovo precenjen – ta dan jih je peš iz doline prišlo dobrih 10 % (glej vprašanje 6).

Po mnenju večine (86,29 %) obiskovalcev je makadamska cesta s Kranjskega Raka dobro ali celo odlično vzdrževana. Manjšina (6,5 %) bi želela imeti bolje vzdrževano cesto ali menijo, da bi bilo treba cesto asfaltirati (6,5 %).

Glede na največji delež uporabe makadamske ceste s Kranjskega Raka, se večina obiskovalcev pripelje po cesti do Ravni oz. peskokopa in tam parkira (27,9 %). Približno petina obiskovalcev parkira nižje (na Kranjskem Raku). Planina Kisovec, Ušivec in drugje ob cesti (v nasprotju z Uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju) si razdelijo približno enakovreden delež parkiranja obiskovalcev (malo več kot 15 %). Še najmanj obiskovalcev parkira najvišje – v Mačkinem kotu (6,4 %).


Vidne posledice obiska. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po mnenju obiskovalcev je povsod še vedno dovolj prostora za parkiranje, saj tako menita dve tretjini obiskovalcev (66,5 %). Le slaba petina jih je mnenja, da je parkirišč premalo že v dolini (3,8 %). Da je parkirišč celo preveč je odgovorilo 5,5 % obiskovalcev, nekateri menijo, da lahko parkirajo kjerkoli ob cesti (5,5 %).

Več kot dve tretjini obiskovalcev (69,1 %) je pripravljena plačati za uporabo ceste vsaj od 1 do 5 evrov. 30 % obiskovalcev ne želi prispevati za uporabo ceste. V rubriki drugo so bili navedeni še zneski 0,5 € – 1 x, 2 € – 2 x in 20 € – 1 x. Nekaj vprašanih je posebej opozorilo, da je cesta javna površina in da uporabnina ni mogoča, mogoče je pobirati samo nadomestilo za parkiranje.


Mirujoči promet: skrito, a vendar vsem na očeh. (Fotografija: Borut Peršolja)

Obiskovalci so mnenja (na kar kažejo številna osebna sporočila na koncu vprašalnika), da je treba planino ohraniti v njeni lepoti in prvobitnosti, zato bi na prvem mestu zbrani denar od uporabnine ceste porabili za prenovo pastirskih stanov. Na drugem mestu bi sredstva namenili za vzdrževanje ceste. Želijo si bolje in enotno označene peš poti. S precej manjšimi ocenami si v zaporedju sledijo izgradnja vodovoda, vzpostavitev službe parkirnih nadzornikov, brezplačno vodenje po planini in promocijsko gradivo.

Med dejavnostmi, ki se jim zdijo izrazito najmanj pomembne za sofinanciranje z denarjem od uporabnine ceste so: vzpostavitev službe parkirnih nadzornikov, brezplačno vodenje po planini, promocijsko gradivo in izgradnja vodovoda.


Obiskovalci Velike planine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Velika večina obiskovalcev meni, da je na Veliki planini dovolj označenih in urejenih peš poti. Le manjši del (10,7 %) jih meni, da je peš poti premalo. Glede kolesarskih poti so si mnenja najbolj različna: skorajda enako jih meni, da je kolesarskih poti dovolj in da jih je premalo (pri tem je treba opozoriti, da so o kolesarskih poteh stališča povedali peš obiskovalci, saj je bilo kolesarjev med vprašanimi zelo malo). Pojavila se je ugotovitev, da je planinska pot iz Stahovice uničena in da je preveč novih gozdnih vlak.

Ne le, da so poti na planini dobro urejene in označene, obiskovalci menijo, da omogočajo varnejše gibanje v vseh razmerah (33 %), da omogočajo hojo tudi v športnih copatih (16 %) in da jih lahko uporabljajo neizkušeni turisti (25,9 %). Četrtina obiskovalcev meni, da poti na planini ne omogočajo hoje v megli.


Obiskovalci na Poljanskem robu. (Fotografija: Borut Peršolja)

Predhodne odgovore o dobro vzdrževanih in označenih poteh potrjuje dobra in odlična ocena o stanju vzdrževanja peš poti (90,5 %). Osem odstotkov jih meni, da so poti slabo vzdrževane, zlasti za primere megle in v zimskem času.

Ob dobro vzdrževanih poteh na planini, obiskovalci vseeno najbolj pogrešajo ureditev tematskih poti (22,4 %), ločitev kolesarskih in pešpoti (19,2 %) in enotne smerne table (17,6 %). Želijo si, da bi označili obstoječe poti z markacijami (12,4 %) ali celo označili novo krožno peš pot (12). Pogrešajo vpisne skrinjice in žige na vrhovih (11,2). Le malo obiskovalcev pogreša urejene stopnice čez ograjo med planinami.


Planinska hrana z domače njive? (Fotografija: Borut Peršolja)

Obiskovalci postajajo vedno zahtevnejši, zato si poleg urejenih tematskih poti želijo zemljevide z vrisanim stojiščem (33,1 %), hkrati je na planini vedno več obiskovalcev, ki planine preprosto ne poznajo. Obiskovalci si želijo pokrita zatočišča v primeru dežja (21,2 %). 41 vprašanih (15,8 %) pogreša smetnjake in urejen odvoz smeti, kar kaže, da na planino ne zahajajo le planinci, ki smeti odnesejo s seboj v dolino. Manjše število, a še vedno z opaznim deležem, želi postavitev razglednega stolpa in opazovališč za ptice, ureditev počivališč s klopmi in mizami ter prostore za piknik in ureditev lesenih igral za otroke. V rubriki drugo je bil izražen predlog, da se z markacijami označi lovsko pot čez Rigelj. Podana je bila pripomba, da je opremljenosti dovolj, manjka pa zavest in odgovornost obiskovalcev.

Večina vprašanih (skupaj 71,9 %) je dobro seznanjena, da za peš poti skrbijo planinska društva (92) in pašne skupnosti (69). Na tretje mesto so postavili občino (28), na četrto (20) skupno skrb društev, pašne skupnosti, občine in države. Očitno nekaj obiskovalcev meni, da nihče ne skrbi zanje. Med odgovori so vprašani navedli, da za poti skrbijo oskrbniki koč, kar ne drži.


Razmestitev označevalnih smerokazev.

Čeprav se večina obiskovalcev do vznožja ali izhodišča pripelje z avtomobili, jih vseeno zelo motijo parkirani avtomobili na planini, zato bi prepovedali vožnjo z avtomobili ob koncih tedna (85). Želijo si še ponudbo izdelkov domače obrti (54) in prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu (44). Če že prodajajo mlečne izdelke v pastirskih bajtah, naj prodajajo čim več kislega mleka in mlečnih izdelkov oz. naj bodo te bajte, ki prodajajo, dobro označene. Nekateri so izrazili željo po organizaciji različnih dogodkov vsak teden (29), a če sklepamo po sledeči izbiri, naj bi bili taki, da bi še vedno ohranjali planino kot območje miru, kjer je hoja izven poti prepovedana (19). 18 si jih želi dostopa do brezplačnega brezžičnega omrežja. Obiskovalci so sami dodali, da si želijo brezplačno panoramsko vožnjo s sedežnico ter brezplačno vodenje po planini. Kot obogatitev prodajne ponudbe obiskovalci predlagajo prodajo domačega žganja.


Razgledni balkon. (Fotografija: Borut Peršolja)

Med novostmi, ki bi jih obiskovalci Velike planine podprli so odprtje informacijskega centra v Domžalskem domu, ureditev plačljivih javnih sanitarij in odprtje poletne plaže na Zelenem robu. Zanimivo je, da jih veliko podpira zamisel za izgradnjo adrenalinskega razglednega mostu na Poljanskem robu in gradnjo gorsko kolesarskega poligona.

O obogatitvi turistične ponudbe s tematskimi izleti ni dvoma: večina si želi vodenje z etnološko in pastirsko vsebino, približno polovica manj obiskovalcev bi se udeležila vodenja z vsebinami glede narave, mitologije in botanike.

Skoraj 90 % vprašanih je na kakršen koli način pripravljeno sodelovati pri izboljšanju razmer z lastno udeležbo: bodisi s finančnim prispevkom, bodisi s prostovoljnim delom ali usposabljanjem. Ta pripravljenost skriva velik potencial.

Skoraj dve tretjini vprašanih (64,6 %) meni, da je razmere treba urediti zaradi negativnih posledic, ki se kažejo v obliki mehanskih poškodb ruše ali v ogroženosti vodnih virov v dolini. Slaba tretjina jih meni, da bi se ob tem splačalo porabiti evropska sredstva.


Zgolj lep motiv ali predvsem odmor med vzdrževanjem pokrajine? (Fotografija: Borut Peršolja)

Med manj izobraženimi je večji delež tistih, ki ne želijo plačati prispevka – to je verjetno povezano z manjšimi prihodki.

Pri tistih, ki ne želijo plačati je glede na kraj bivanja nekoliko bolj izrazit delež domačinov v širšem pomenu besede – zlasti z območja Kamniško bistriške ravni.

Relativno visok je delež tistih, ki so redni obiskovalci in ki ne želijo plačati.

Delež stalnih obiskovalcev, ki razmere ocenjujejo kritično, je skorajda enak deležu vseh obiskovalcev (10,1 %). Očitno ta skupina ni najbolj občutljiva za dogajanje in kritično vrednotenje sprememb.

V primerjavi z vsemi obiskovalci je delež stalnih obiskovalcev, ki menijo, da je dovolj označenih in urejenih poti.

Presenetljivo je, da stalni obiskovalci ne poznajo posameznih znamenitosti Velike planine. Več kot pol jih pozna samo Koritni vrh, polovici se približa arheološko najdišče Pečice. Najmanj jih pozna jamo v Dovji griči.


Ograjeno parkirišče za Koritnim vrhom. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vprašalnik je na koncu vseboval vprašanje oz. osebno sporočilo izvajalcem projekta. Spodaj so odgovori (opomba: enaka sporočila so objavljena samo enkrat):

Da bodo pravila veljala za vse!
Denarja je vedno dovolj, vendar je porabljen za druge potrebe. Naj se namenja tistemu, kateremu je bil namenjen.
Dovolj denarja in uspešno delo.
Glavni problem je vzpostavitev žičniških naprav in da je Šimnovec zaprt.
Kakšen hrib oziroma planino lahko pustite tudi planincem (verjetno je to tržno zanimivo).
Kar nadaljujte s projektom!
Le tako naprej!
Naj bo neokrnjena.
Naj ostane planincem!
Naj ostane raj.
Naj planina ostane taka kot je, vzdržujte obstoječe in ne dovolite novogradenj.
Naj vam uspejo zastavljeni cilji!
Nazaj k naravi!
Novo gondolo.
Nujno omejiti dostop z osebnimi avtomobili praktično do vrha planine.
Ohranimo naravo čisto.
Ohranimo planino!
Ohranite čar Velike planine.
Ohranite nam planino vsaj tako, kot je.
Ohranite planino avtohtono, ne kot množično pribežališče turistov, naj bo neokrnjena.
Ohraniti neokrnjeno naravo.
Onemogočiti dostop z avtomobili na planino.
Organizacija vodenih ogledov, ki bi jih vodili prostovoljci.
Pastirji naj imajo določen čas za dovoz in odvoz za lastne potrebe. Za vikend pa brez avta pri bajtah in domovih.
Paziti pri izbiri ljudi (oskrbniki, najemniki), ki upravljajo s planinskimi domovi.
Planina naj bo taka kot pred 20 leti.
Planina naj ostane planina, kot je bila v času pred dvajsetimi leti.
Planina naj ostane še za kasnejše rodove!
Pogledati kako imajo urejeno v Avstriji, kjer imajo to zelo lepo urejeno!
Pogumno naprej!
Pohvala vsem zagretim pobudnikom za razvoj planšarskega turizma.
Popolna prepoved dostopa za avtomobile na celotnem območju Velike, Male in Gojške planine.
Prepoved prometa nad Kranjskim Rakom.
Prepoved vožnje z motornimi sanmi pozimi!
Pridobite evropska sredstva za regionalni razvoj in ohranjanje naravne in etnološke dediščine!
Priporočam mladim, da se zavzamejo za urejanje planine.
Promocija tudi v tujini.
Srečno pri izbiri oskrbnika Domžalskega doma. Naj potegne nov svež veter pri upravljanju društva.
Srečno pri izbiri oskrbnikov koč.
Srečno!
Ta izjemna kultura naj se obdrži.
Več prireditev!
Več sodelovanja, manj govorjenja.
Velika planina je čudovita, zato če je mogoče, jo ohranite takšno.
Velika planina mora ostati pastirska planina in onemogočiti dostop avtomobilov na planino.
Veliko sreče!
Vprašanja so zelo na mestu.
Vzpostavite red, prepovejte gradnjo cest, uporablja naj se samo eno cesto za posebne namene.
Za vikend naj ne bo brez avtov pri bajtah in domovih.
Zapreti promet. Dobiti enega prevoznika, ki bo dostavljal in skrbel za cesto. In urediti financiranje tega.
Želim, da na planini ni prometa in da ostane prvobitna.
Želimo več narodno zabavne glasbe in veselic na planini!

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

PRVI PODPIS

April 26th, 2017 by Borut Peršolja

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE

April 24th, 2017 by Borut Peršolja

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV)


Zamrznjene barve sveta. (Fotografija: Borut Peršolja)

VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM

Trajnostna raba
Ustrezen prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati obisk na način trajnostne rabe in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije območja ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in prihodnje generacije.

Naravna in kulturna dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja
Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno. Ohranjena naravna in kulturna dediščina in njena integracija v prostoru sta eden od nosilcev trajnostnega razvoja celotnega območja Velike planine.

Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga moramo izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.


Kdo bo prej na vrhu? (Fotografija: Borut Peršolja)

Vplivno območje
Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg ožjega območja varuje tudi okolica oz. njegovo vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv zlasti določene dejavnosti na lastnosti območja. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem postavljamo pogoje, pod katerimi je določena dejavnost možna ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnila imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo same pokrajinske sestavine območja ter na kakovost njene okolice, je treba upoštevati vplivno območje.

Možni vedenjski cilji obiskovalcev
• Povečati obisk območja z razpršenostjo v prostoru in času: na primer obisk izven sezone in med tednom, obisk neznanih območij Velike planine, kamor usmerjamo obiskovalce, udeležba na vodenem ogledu.
• Obiskovalci prevzamejo skrb za naravo: ta cilj želimo doseči pri domačem prebivalstvu, zato z interpretacijskim vodenjem gradimo njihov ponos.
• Poveča se podpora upravljavcu in njegovim dejavnostim: če bodo obiskovalci med vodenjem spoznali zakaj in kako skrbimo za posamezne prvine območja, nas bodo bolj podpirali v naših prizadevanjih.
• Usmeriti obisk na manj ranljiva območja, kadar je nosilna sposobnost presežena: to lahko dosežemo že zgolj z ureditvijo krožne poti, ki bo spontani obisk preusmerila na zaželeno območje; lahko pa na poti pojasnimo, zakaj v nekatera območja obiskovalci ne morejo vstopati, ker bi bila škoda za naravo prevelika.


Rana, ki potrebuje obliž ali gradbeno kirurgijo? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Na Veliki planini ni urejenih stez za tek in hojo na smučeh, čeprav so tereni za to zvrst zimske rekreacije primerni. Tudi urejenih sankališč ni.
(Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12.)

***

Obnašanje obiskovalcev se lahko učinkovito spremeni, če vemo, kako se tega lotiti. Otroci na primer, se bodo ustrezneje obnašali, če bodo deležni osebnega vodenja in opozoril glede obnašanja v prostoru, kot pa če »navodila« oziroma kodeks obnašanja in ravnanja preberejo na še tako lični zgibanki ali informativni tabli. Sporočilo bo tudi bolj zaleglo, če bo prijazno in ne ukazovalno. ” Ne hodi po travi “je jasno navodilo, vendar zelo ukazovalno. “Hodite po poti” ohranja jasnost, hkrati pa ima pozitiven naboj. Toda “Prosim, hodite po poti, da ne bi ogrožali občutljivega cvetja”, pa je sploh najboljši napotek.

V PAN PARKS zato opredeljujejo naslednje prednosti k obiskovalcem usmerjenega pristopa:
- Razvoj turizma poteka v pričakovani smeri (uresničevanje ciljev in nalog).
- Večje zadovoljstvo obiskovalcev in posredne koristi (ponoven obisk, večji izdatki, spodbujanje, podpora javnosti, gospodarske koristi domačinov).
- Ohranjanje narave.
- Kakovostnejši nadzor vedenja obiskovalcev.
- Učinkovito izvajanje strategij in tehnik upravljanja z obiskovalci.
- Privabljanje želene ciljne skupine obiskovalcev.
- Smotrnost naložbe in vloženih sredstev v upravljanje z obiskom.


Vzdrževalec vsega: pokrajine, črede in zadovoljstva obiskovalcev. (Fotografija: Borut Peršolja)

Varstvene usmeritve
Varstvene usmeritve načrta UO se nanašajo na:
- ohranjanje dobrin splošnega/javnega pomena, zlasti z vidika kmetijstva, gozdarstva, turizma in športa,
- naravno ohranjenost ter ekološko in biotsko pomembnost,
- redkost in izjemnost visokogorske kulturne pokrajine,
- tipičnost in značilnost ter urejenost/skladnost tradicionalne rabe prostora,
- vidno privlačnost pokrajine in
- bivalno prijetnost v prostoru.

Varstveni cilji so:
- ohranitev pastirstva in spremljajoče kulture,
- dejavno ohranjanje habitatov (tudi habitatov evropske mreže Natura 2000),
- varstvo vodnih virov.

Varstvena področja in upravljavski cilji

Pašniki Tradicionalna raba
Gozd Trajnostno gospodarjenje za krajevne potrebe
Skalnata pobočja Rezervatno varstvo
Kraške jame Varstvo in predstavitev/obisk
Smučišča Renaturacija, sonaravno upravljanje
Pastirska naselja Ohranitev kulturne dediščine, Ponudba storitev in proizvodov, Minimizacija vplivov na okolje
Naselja počitniških hišic Turistična ponudba, Minimizacija vplivov na okolje
Cesta Omejitev prometa, Kakovostno vzdrževanje, Renaturacija opuščenih prometnic
Poti Vzpostavitev osnovne mreže, Označitev in vzdrževanje, Renaturacija opuščenih poti

Obstoječa mreža voznih poti zadostuje za oskrbovalne namene, tako pastirskih selišč in planinskih domov kot tudi turističnega območja.
(Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 22.)


Dolinski dvojček (pisalo in papir) na Veliki planini zamenja agregatno stanje in moč sporočila. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Varstveni režim za arheološko dediščino

Arheološka dediščina se varuje v skladu s Konvencijo o varstvu arheološke dediščine (Malta
1992, podpisana s strani Republike Slovenija leta 1996) kar pomeni:
- ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim metodam,
- rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete,
- integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Na arheoloških najdiščih je prepovedano:
- odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren,
- graditi vse vrste stavb,
- izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav,
- postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja,
- izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču,
- raziskovanje terena nepooblaščenim osebam,
- gospodarsko izkoriščanje rudnin,
- postavljati reklamne in druge table oz. napise na ožjem območju varovanja.


Neusahljivo privlačna moč: pride vse, kar leze, hodi in gre. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine možno:
- na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte in vodnike, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja,
- urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavitev pojasnjevalnih tabel),
- posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.

Varstveni režim za dediščinsko kulturno krajino

Varuje se:
- krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine),
- ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
- tipologija krajinskih prvin,
- način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Pomembnejša kulturna krajina se obravnava tudi kot kulturni spomenik. Varstveni režim za kulturno krajino je potrebno upoštevati pri vseh večjih varovanih območjih naravne in kulturne dediščine.


Brezčasnost dogajanja v pokrajini. (Fotografija: Borut Peršolja)

Projekti in ukrepi za izvedbo načrta
Seznam projektov (oblikovanih jih je bilo 28) je skupina aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov in lahko neposredno vplivajo na upravljanje z obiskom. Zaporedje projektov ne odraža njihove prioritete.

Vsak projekt vsebuje:
- zaporedno številko,
- ime,
- cilj,
- opis,
- območje izvajanja,
- aktivnosti za izvedbo,
- nosilca in
- kazalce uspeha.

Kasneje je treba projekte časovno opredeliti (rok za izvedbo) in jih finančno ovrednotiti (ocena stroška).

Seznam naslovov projektov:
VP1 – VZPOSTAVITEV SKUPNEGA UPRAVLJANJA CELOTNEGA OBMOČJA
VP2 – POSODOBITEV OBSTOJEČIH PLANINSKIH POTI
VP3 – RAZGLEDNA POT ZA GIBALNO OVIRANE INVALIDE IN OTROŠKA POT
VP4 – KROŽNA POT PO NAJVIŠJIH VRHOVIH PLANINE
VP5 – KROŽNA POT NARAVA VELIKE PLANINE
VP6 – INFORMACIJSKO IN PROMOCIJSKO GRADIVO
VP7 – VZPOSTAVITEV IN UREDITEV INFO CENTRA
VP8 – DOMAČI IZDELKI NA ENEM MESTU
VP9 – INFRASTRUKTURA ZA OBISKOVALCE
VP10 – PROGRAMI VODENJA PO PLANINI
VP11 – POLIGON ZA GORSKE KOLESARJE
VP12 – OKUS PLANINE
VP13 – RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE VELIKA PLANINA
VP14 – UREJANJE IN UMIRJANJE PROMETA V DOLINI
VP15 – UMIRJANJE PROMETA NA OBMOČJU PLANINE
VP16 – PREDSTAVITEV ETNOLOŠKE IN ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE
VP17 – OHRANITEV IN POSODOBITEV GONDOLSKE ŽIČNICE
VP18 – POVEZANOST TURSTIČNE PONUDBE
VP19 – TURNO SMUČARSKI POLIGON
VP20 – OZNAČITEV TRENUTNO NEOZNAČENIH POTI ALI ODSEKOV POTI
VP21 – SANACIJA EROZIJSKO OGROŽENIH ALI PRIZADETIH OBMOČIJ
VP22 – UREDITEV KOLESARSKIH POTI
VP23 – SPREMLJANJE URESNIČEVANJA NAČRTA UPRAVLJANJA
VP24 – PARK NARAVNE UMETNOSTI
VP25 – ODSTRANITEV NEDELUJOČIH ŽIČNIŠKIH NAPRAV
VP26 – ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV
VP27 – PRIPRAVA OTROŠKEGA ZEMLJEVIDA
VP28 – PODATKI O VREMENU IN SPLETNE VREMENSKE KAMERE


Turizem v gorski pokrajini ima nekaj stvarnih omejitev. (Fotografija: Borut Peršolja)

Conacija območja Velike planine
Na podlagi določenih ciljev po posameznih delih območja Velike planine smo pripravili prostorsko umestitev ciljev, varstvenih režimov in razvojnih usmeritev. Rezultat je karta conacije območja Velike planine glede na varstvene režime in razvojne usmeritve.

Prvo conacijo območja Velike planine je izpeljal že Vlasto Kopač z gradnjo počitniških hiš. Kasneje so prvotno conacijo skušali dopolniti.


Vrh, ki omogoča natlačenost. (Fotografija: Borut Peršolja)

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 18:
Območje velikoplaninskega masiva je sklenjeno v tri cone:
- Cona Planinskega parka – muzeja v naravi (planšarski rezervat),
- Cona Snežnega stadiona in poletne planinske rekreacije (Tiha dolina–Šimnovec),
- Cona Šole v naravi – turistično in stacionarno središče (Kisovec–Peči).

Dolinsko območje Velike planine ima dve pomembnejši coni:
- Cona naravnega alpskega turistično-rekreacijskega parka v dolini Kamniške Bistrice – izletniški center,
- Cona ruralnega turistično-rekreacijskega parka v dolini Podvolovljek– Stacionarni center.

Ob upoštevanju sedanjega pokrajinskega reda je treba upoštevati še:
- da kakršnakoli conacija velja predvsem za kopne razmere, saj se pozimi razmere povsem spremenijo,
- da mirnih območij skorajda ni, saj je planina poleti močno obljudena; več je mirnih območij pozimi;
- da je celotno območje zavarovano na podlagi odloka iz leta 1965,
- da je na celotnem območju treba uveljaviti principe umirjanja prometa, ki mora biti omejen na obstoječe oskrovalne kolovoze in mesta za parkiranje,
- da je celotno območje hkrati tudi vodozbirno območje in
- da na conacijo vplivajo tudi starostne ciljne skupine obiskovalcev, ki z obiskom zadovoljujejo različne motive.


Sončna gasa. (Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark